Intervju

Pred vami je prvi izmed intervjujev iz nove rubrike Postavi mi vprašanje. Kot prvega gostimo najbolj izkušenega članskega igralca Tineta Poklarja. Njegovih 16 golov proti Celju še vedno odmeva v slovenski športni javnosti. Sicer pa je Tine igralec, ki ima za seboj izjemno bogato rokometno pot. Svoj vrhunec je dosegel kot igralec norveškega Elveruma, ko je s svojo igro več let zapored mešal štrene najboljšim evropskim klubom v Ligi prvakov. Kaj si Tine misli o aktualni sezoni pa si preberite v spodnjem intervjuju.

 

1. Kakšni so občutki po veliki zmagi proti Celju?

Občutki ko zmagaš Celje so vedno zelo dobri, saj vsi vemo, da Celje Pivovarna Laško velja za najuglednejši klub v Sloveniji, če se pa to zgodi pred polno dvorano in domačimi gledalci je še toliko lepše. V tistem trenutku smo bili tudi zelo veseli, ker smo nadaljevali zmagovit niz sedmih tekem, ampak smo se obenem tudi zavedali, da naša naloga še zdaleč ni končana, saj imamo pred sabo še veliko tekem do konca sezone.

Celjanom se je sicer videlo, da so bili nekoliko utrujeni, prav tako pa to ni ekipa kot izpred par let, vsekakor pa to ne zmanjšuje našega uspeha. Menim, da je za našo ekipo in za naš klub to zelo velika zmaga, saj tako vsi pridobivamo na renomeju in prepoznavnosti, v okolju se tudi več govori o rokometu, kar so samo pozitivne stvari za naš klub.

2. Na tekmi si dal 16 golov, kar je za rokometne razmere ogromno, v sezoni 2020/21 si bil tudi najboljši strelec Lige NLB kar je še večji dosežek, sicer si pa znan kot vrhunski obrambni igralec. Kaj je pomembneje – goli ali obramba?

Na tekmi se je dejansko poklopilo vse kar je bilo za to potrebno, tudi sam se počutil v dobri strelski formi, zato sem bil agresiven. Vsekakor pa bolj kot razmišljam bolj razumem, da je 16 golov na eni tekmi, še posebej proti ekipi kot je Celje, velika stvar in oseben uspeh. Vsekakor pa osebne dosežke takoj zamenjam za uspeh ekipe.

Glede pomembnosti obrambe oz. golov pa je odvisno od trenutka, saj potreba ekipe ni vedno enaka. Na tekmi kjer ekipa igra dobro obrambo mora nekdo zabijat gole, na drugi tekmi ko ekipa daje gole, pa mora nekdo stisnit v obrambi, zato se situacija menjuje.

Sicer pa menim, da je v kontekstu celotne sezone pomembnejša obramba, tudi učijo nas, da iz obrambe izhaja vse, čeprav so goli dosti bolj vidni. Najboljši strelci so vedno bolj izpostavljeni kot obrambni igralci.

3. Na lestvici trenutno zasedamo 6. mesto (le dve točki za 4. mestom, ki vodi v Evropske pokale). Kako bi ocenil dosedanji potek sezone?

Prvi del sezone smo se še nekako lovili, saj nismo igrali igre, ki bi si jo vsi želeli. Drugi del sezone je sedaj veliko boljše, saj smo razen zadnje tekme z Ormožem vse nasprotnike premagali. Žal mi je nekaterih porazov v prvem delu, saj bi s par točkami več že bili na 4. mestu, kar bi za naš klub predstavljal velik uspeh.

4. Kakšni so cilji v preostanku sezone?

Dogovorjeni smo, da gremo tekmo po tekmo. Poizkušali bomo zmagati čim več tekem kot lahko. Čaka nas tudi še finalni turnir Pokala Slovenije, kjer moramo sicer dobiti še nasprotnika v polfinalu. Sam upam na čim boljšo uvrstitev v pokalu in pričakujem zmage proti tekmecem v prvenstvu, ki so na enaki ravni kot mi, ob tem pa poizkusit presenetit boljše ekipe.

5. Proti Celju je bila dvorana polna. Kako igralci to občutite?

Zelo smo veseli takšnega odziva gledalcev, saj je bila dvorana polna, vsi pa si želimo, da bi vsako tekmo bilo tako. Ob tej priložnosti bi se jim za to rad tudi osebno zahvalil.

Pred takim občinstvom je vedno lepo igrati, lepo je že ko vidiš, da se med samim segrevanjem dvorana polni. Mogoče to nekaterim predstavlja dodaten pritisk, meni pa to predstavlja izziv, saj sem v takih razmerah navajen igrat in mi je to zelo všeč. Še posebej v domači dvorani je to zelo pozitivna stvar, saj ko celotna dvorana navija zate zelo težko izgubiš tekmo.

 

VPRAŠANJA NAVIJAČEV

6. Kakšna je razlika med igranjem v domači ligi ali tujini? Bi se vrnil v tujino, če bi dobil dobro ponudbo? (Ingrid Celestina)

To je zelo kompleksno vprašanje na katerega je težko odgovoriti na kratko, bi pa rekel, da ima vsaka stvar svoje prednosti in slabosti. Velika prednost igranja v slovenski ligi in za domač klub je, da lahko svoje dosežke, tako individualne kot ekipne, praznuješ s svojimi navijači, svojimi bližnjimi, s svojo družino, kar v mojih letih veliko pomeni. Glede odločitve, če bi šel še kdaj v tujino, bi moral resno premislit, moral bi videt tudi kaj bi rekla družina, ali bi to sploh bilo možno.

7. Kako ti je uspel ta neverjeten podvig (16 zadetkov pri RK CPL)? Je to rekord na članskih tekmah v zgodovini 1. rokometne lige? (Damjan Tomšič)

To je bil res lep podvig, ki pa mi sigurno ne bi uspel brez pomoči soigralcev, tudi oni so zaslužni za to. Vesel sem, da je vsak moj gol prispeval k pomembni zmagi nad Celjani. To je moj osebni strelski rekord, ampak kolikor vem, to ni rekord 1. slovenske rokometne lige.

8. Ali se čuti večji naboj pred tekmo s Celjem v Mariboru ali v Kopru? (Gabrijel Tadić)

Večji naboj se je vedno čutil v Kopru, saj smo imeli boljšo ekipo kot v Mariboru, moram pa priznati, da je bilo tudi z Mariborom lepo igrati proti Celju, saj se je zaradi bližine mest vedno zbralo veliko število ljudi.

9. Kdo v družini je boljši rokometaš: ti, brat ali oče? (Gregor Moljk)

Glede na to, da se oče bliža sedemdesetim in da tudi brat ni več aktiven rokometaš, mislim, da sem trenutno najboljši jaz. Za mirna nedeljska kosila bom pa rekel, da je bil oče vedno najboljši.

 

To je bil naš prvi intervju v rubriki Postavi mi vprašanje. Spremljajte nas na družbenih omrežjih in internet strani, ko bomo objavljali naslednje intervjuje z našimi igralci, strokovnim vodstvom in upravo. Ne pozabite, vprašanja lahko postavite tudi vi.

 

FORZA KOPER!!!

Boris Lisica je novopečeni trener članske ekipe Rokometnega društva Koper. Ob njegovem prihodu smo izkoristili priložnost, ter se z njim pogovorili o različnih tematikah, ki ga bodo še prede začetkom sezone približale rumeno-modrim srcem.

Zdravo Boris. Se lahko predstavite? 
Seveda, sem Boris Lisica, rokometni trener, predhodno pa tudi igralec. Prihajam iz hrvaške Dalmacije, natančneje iz Splita. Z 20. leti sem prišel v Umag, kjer sem začel svojo profesionalno rokometno kariero. Po vojni sem šel v Italijo, kjer sem se nekaj let udejstvoval kot trener. Sledila je vrnitev z družino v Umagu kjer sem bil sprva dejaven kot trener mlajših selekcij. Zadnjih deset let pa sem bil trener članske ekipe RK Umag.

Kako ste? 
Zelo dobro, saj sem tu z prijatelji in dobrimi ljudmi. Seveda, pa sem vedel kam prihajam.

Kakšna je razlika med rokometom v Kopru in v Umagu?
Sprva to, da se v obeh mestih igra dober rokomet, zaradi slednjega dejstva sem tudi jaz prišel v Umag, ter tam tudi ostal. Žal nam je v Umagu ostala le tradicija – infrastruktura pa je dva koraka nazaj. Tu pa greste dalje, kar mene kot trenerja najbolj zanima. Pogoji in infrastruktura za samo delo so tukaj odlični. 

Kako ste zadovoljni s predstavami igralskega kadra?
Veliko igralcev sem že od prej poznal, saj smo se srečevali na različnih tekmah slovenske in hrvaške reprezentance. Seveda jih morem podrobno spoznati, saj jih sedaj poznam le preko prijateljskih tekem. Druga plat je pa iz strokovnega vidika, kjer je potrebno ekipo prevzeti in definirati. Eden od ciljev tu je razvijati mlade, saj ima Koper izjemno šolo rokometa in je razvoj tega segmenta za društvo najpomembnejši.

Mislite, da potrebuje igralski kader malo več časa, da se navadi na vaš sistem igre?
To bomo še videli. Za sedaj, po mojih izkušnjah, menim, da ne bo potrebno veliko, saj imate že sedaj super podlago za igro.

Ali vam je uprava dala proste roke pri izbiri kadra za naslednjo sezono?
Nikamor se ne mudi. Nekateri bodo odšli, mi pa bomo videli z upravo glede pomanjkanja moči in kako bomo le to uredili in izboljšali.

Kaj pravite o našem »sedmem igralcu« – Dvanajstih Kopra?
Če imate tradicijo, imate tudi navijače kateri razumejo rokomet in jim je v veselje prihajati na tekme. To je vedno super stvar, saj so oni z igralci na igrišču – so njihova podpora. Menim, da jim bo to zelo pomagalo na igrišču. Sploh pa navijači, ki se spoznajo in imajo radi rokomet.

Vemo, da je zgodaj za to vprašanje, ampak imate morda že kakšne cilje za naslednjo sezono – na in izven parketa?
Želim dati neko novo znanje in predstaviti mojo vizijo igre, ter obenem zadovoljitvi vse kriterije. Želim, da imamo izvrstno obrambo ter tudi natančen napad, kar je najpomembnejše za dober klub. Sicer se v teoriji sliši lahko, vendar v praksi je to veliko težje doseči. Moj osebni cilj je, da zgradim dobro ekipo in da moja filozofija uspe.

Katera področja bodo predstavljala največje izzive v naslednji sezoni?
Kakor sem že rekel – najpomembneje se mi zdi začeti pri obrambi, da bi pa klub bil dober moreš zadovoljit vse segmente – obrambo, tranzicijo in napad.

Imaš kakšno sporočilo za navijače RD Kopra?
Navijači, ki poznajo rokomet vedno zahtevajo veliko, zato bomo vedno dali 100 % od sebe, da zadovoljimo njihove zahteve. Obenem pa, da vedno dihamo skupaj in z njimi kot sedmim igralcem pridemo do tega, da ustvarimo kohezijo med nami in, da začutijo moje delo ter moj način dela.

 

#ZmagujemoSkupaj

Mesec januar je vselej namenjen pripravam članske ekipe na drugi del sezone, ki se bo pričel 4. februarja, ko bomo gostovali v gosteh pri RK SVIŠ Ivančna gorica. Slednje obdobje smo izkoristili za pogovor s trenerjem mladinske ekipe Urošom Čukom, ki ima letos obenem tudi večjo vlogo v članski kategoriji.

 

Lani ste z mladinci postali državni prvaki. Kakšni so občutki dandanes? Se še vedno redno spominjate dvig lovorike?

Lanska sezona je bila zelo uspešna. Vedeli smo, da imamo zelo dobro ekipo in da lahko naredimo dober rezultat. Vstopali smo z mentaliteto “tekmo po tekmo” in mislim, da nas je ekipni duh pripeljal do tega, da smo prvenstvo na koncu tudi osvojili. Kar je lepa nagrada tem fantom za vložen trud v zadnjih letih. Vsako toliko se še s fanti pomenimo o kakšni anekdoti in se skupaj nasmejimo.

 

Mladinska selekcija je bila deležna kar nekaj sprememb v letošnji sezoni. Kako to vpliva na stanje v ekipi?

Letos so bile spremembe, da. Z mladinskimi kategorijami so končali trije igralci (Makuc, Stančič, Atanasov), ki so bili lani pomemben del mladinske ekipe. Na žalost moramo tukaj še izpostaviti poškodbo Andreja Makovca, ki ga praktično ne bo celo sezono in se njegova odsotnost letos najbolj pozna, ter Samo Černe, ki je prenehal z igranjem rokometa. Ekipa je prenovljena. Prišli so kadeti, ki so letos prvič z mladinci in ki potrebujejo še nekaj težkih treningov in tekem, da naredijo ta korak, ki je potreben za igranje v članski ekipi.

 

Kakšni so cilji mladinske ekipe v drugem delu letošnje sezone?

Cilji so takšni kot na začetku sezone. Poskusiti pripraviti igralce, da bodo lahko enkrat igrali na najvišjem nivoju – v članski kategoriji. Kar se tiče ekipnih rezultatov pa – glede na to, da nimamo skupnih treningov in da se dejansko dobivamo le na tekmah – je da poskusimo enakovredne nasprotnike premagati in dobivati izkušnje na tekmah.

 

 

Poleg tega, da delujete v mladinski ekipi, imate letos tudi večjo funkcijo v članski ekipi. Kakšni so občutki?

Sigurno je to velika odgovornost in velika čast. Že prej smo z Bojanom (Čotarjem) veliko sodelovali. Žal meni služba ne dopušča, da bi bil 100-odstoten pri delu, tako kot si bi jaz želel. Vzdušje je super. S fanti se dobro razumemo; z Nejcem (Poklarjem) dobro sodelujemo. Mislim, da treningi in tekme potekajo tako, kot smo si zamislili.

 

Ste zadovoljni s trenutnimi januarskimi pripravami?

Smo. Vsekakor je težji del priprav na prvenstvo v januarju nekaj standardnega. Zdej nas čaka še par prijateljskih tekem, da “izpilimo” formo in da smo pripravljeni na prvo člansko tekmo.

 

V sklopu priprav vas čakajo še številne prijateljske tekme. Koliko so slednje pomembne za pripravo ekipe na drugi del sezone?

Te tekme so neka specifika. Na vsaki tekmi imamo določene naloge, katere se poskušamo držati. Izbirali smo nasprotnike tako, da lahko stopnjujemo formo – kondicijsko in nato fizično. Tako da smo do prve tekme ponovno na nivoju s katerim smo zaključili leto.

 

Ekipa si je proti koncu leta priborila kar nekaj nizov zaporednih zmag. Kaj se je spremenilo napram slabšem uvodu v sezono?

Na to vprašanje sem si zadal poiskati odgovor že velikokrat, vendar še danes ne poznam odgovora. Z Nejcem nisva kaj dosti spremenila. Fantom sva povedala kakšno odgovornost nosijo, da dejansko smo bili po petih tekmah še brez zmage in da je sigurno njihova kakovost drugačna od slike na rokometnem parketu. Fantje so sprejeli to vlogo, da bodo dali vse od sebe in da popravijo ta niz. S tekmo v Novem mestu smo to fantastično otvorili in potem je šlo le na boljše. Tukaj gredo pohvale fantom, ki so znali ta negativen trenutek obrniti.

 

Ste zadovoljni s trenutno širino kadra ali lahko pričakujemo še kakšne prihode v januarju?

Vsekakor nam bi še kakšen igralec prišel prav glede na poškodbe, ki jih imamo, oz. smo jih imeli. Tukaj mislim predvsem na Andraža (Makuca). V kolikor bo priložnost se nam bo v januarju še kakšen fant pridružil, drugače pa bomo poskušali čim več mladincev vključevati v člansko ekipo.

 

Koliko se je poznala odsotnost Andraža Makuca v prvi polovici sezone? Kdaj lahko pričakujemo njegov povratek v tekmovalni pogon?

Seveda se njegova odsotnost pozna. Lani je bil eden izmed glavnih igralcev mladinske in članske ekipe. Sigurno bi z njim nekaj pridobili. Vendar so fantje v drugi polovici prvega dela sezone dobro zakrpali ta manjk. Težko rečemo kdaj se bo vrnil v tekmovalni proces. Začel je trenirati z ekipo. Ko bo dobil zeleno luč od doktorjev, bomo povečali treninge in morda ga bomo vključili v zaključku sezone.

 

Katere so ključne točke na katerih si želite delati v nadaljevanju sezone?

Menim, da imamo rezerve v polprotinapadu, oz. v prenosu žoge na drugo polovico. Vsekakor bi mogli z našo hitrostjo to bolje izkoriščati. Pa napad z igralcem več, ki dela ogromno ekipam velike težave. Je “taboo”, katerega bomo poskusili popraviti v tem pripravljalnem obdobju.

 

Prva tekma vas čaka 4. februarja, ko se boste v gosteh pomerili proti RK SVIŠ Ivančna gorica. S kakšno mentaliteto vstopate v tekmo?

Tekma s Svišem sigurno ne bo lahka. Vemo, da že tekma v Kopru, kjer smo v zadnjih sekundah izgubili točko, ni bila enostavna. Tekmo v Ivančni gorici moramo vzeti skrajno resno in brez podcenjevanja, oz. se zavedati naše kvalitete in da imamo nekaj za vrniti za izgubljeno točko v Kopru.

 

 

#ZMAGUJEMOSKUPAJ

Trener Bojan Čotar je na polovici letošnje sezone prevzel položaj trenerja članske ekipe RD Koper. Po zaključku članskega tekmovanja smo se z njim pogovorili o različnih tematikah, med drugim o življenju ob morju, delovanju v društvu, letošnji sezoni in še veliko več.

 

Gospod Čotar, kako ste?

Ma jaz sem vedno tak veseljak in se poskusim zmeraj počutiti dobro, tudi če ni. Gledam na vse stvari pozitivno.

 

Kako poteka življenje na Obali? Ste se že navadili nanj?

Ni se težko navaditi na življenje na Obali. Že od mladih let sem navdušen nad morjem, zmeraj mi je bila želja tudi živeti ob njem. Zdej sem to izkoristil in uživam tle (smeh).

 

Kakšna je razlika med življenjem tukaj in življenjem v Ljubljani?

Kvaliteta življenja je boljša tukaj. Mislim, da je tukaj vse bolj sproščeno – nimaš občutka, da moraš cel čas noret, hitet in delati stvari na silo – je veliko bolj umirjeno. Neprimerljivo bolj uživam v teh sprehodih ob morju. Spiti kavo ob morju, kadarkoli si to poželiš, je neprecenljivo.

 

Kakšno oceno, od 1 do 10, bi dali drugemu delu letošnje sezone?

7,5. Sezona je bila dobra, ampak moram biti iskren, da sem pričakoval mogoče še kaj več od tega kar je bilo.

 

Kako ste zadovoljni s predstavami igralskega kadra?

Kar nekaj posameznikov je naredilo korak naprej. Od določenih sem pričakoval, da bodo pokazali še več kolikor so, saj imajo za slednje vse potrebne kvalitete.

 

Mislite, da potrebuje igralski kader malo več časa, da se navadi na vaš sistem igre?

Sigurno. To je znana stvar. Pri vsakem delu rabiš čas. Tako je tudi pri športu. Malo se je poznalo to, da sem prvič v takšni situaciji, da sem prišel na polovici sezone. Tudi, če misliš, da kader zelo dobro poznaš – pride tekma in vidiš, da to še ni to. Zame je čas zelo pomembna stvar. Zato si tudi zavedam, da je naša kvalitetna ekipa v tem trenutku sposobna pokazati še veliko več, kot je do sedaj.

 

Vemo, da je rokomet kolektivna igra; ampak bi vseeno izpostavil določene igralce, ki so najbolj napredovali v letošnji sezoni?

Kot ste že lepo rekli – to je kolektivna igra. Jaz ne bi rad nobenega izpostavil. Velika večina je naredila korak naprej. To me veseli in je zame obenem izziv, da lahko naredijo še veliko več, saj imajo vse potrebne kvalitete. Vse v moji moči bom storil, da bi ta korak naredili že naslednjo sezono.

 

Katera tekma v letošnji sezoni vam je ostala najbolj v spominu?

Mogoče je malo čudno, ampak meni ostanejo v spomine tiste tekme, ki sem jih na žalost izgubil, pa sem bil prepričan, da bo bilo drugače. Najbolj sta mi v spominu tekmi z Ribnico in Mariborom.

 

A katera zmaga vam je ostala najbolj v spominu?

Zmaga je zmaga. Vsaka zmaga ti ostane v spominu. Nikakor pa mi ne grede iz spomina tekme, kjer sem zgubil, a ne bi smel.

 

Kakšen rokomet lahko pričakujemo jeseni na Bonifiki? Lahko pričakujemo spremembe?

Ostajam zvest hitremu in kombinatornemu rokometu. V drugem delu smo na tekmah tudi to pokazali in z lahkoto dosegli čez 30 zadetkov. Izboljšal pa bi še ta atraktiven rokomet. Jaz verjamem, da bo to še z določenimi popravki in dodatki veliko boljše.

 

Igralci se kmalu odpravljajo na počitnice. So dobili kakšne dolžnosti, ki se jih bodo morali držati?

Ja, absolutno. Tukaj moram izpostaviti moj zelo dober strokovni štab, s katerim sem zelo zadovoljen. Za vsakega posameznika smo skupaj sestavili programe, ki jih bodo morali izvajati.

 

Ali ti je uprava dala proste roke pri izbiri kadra za naslednjo sezono?

Seveda imam jaz zadnjo besedo pri igralskem kadru, saj odgovorjam za rezultat. Sigurno bo prišlo do sprememb v igralskem kadru in vendar smo previdni, da bomo mesta zapolnili s pravimi igralci.

 

Za nami je tudi izjemen uspeh mladincev, ki so postali državni prvaki. Kaj menite o tem?

To je dokaz, da trenerji v mlajših selekcijah dobro delajo. V mladinski generaciji imamo kar nekaj izvrstnih igralcev, ki so že vključeni v članske tekme. S tem naslovom pa so dokazali, da si v naslednji sezoni zaslužijo še več priložnosti. Vsak klub sanja, da ima čim več domačih igralcev – to je največja vrednost. Gledalci se potem tudi lažje identificirajo z domačim kadrom. Jaz si seveda želim, da bi vsako leto imeli takšne generacije.

 

Kaj praviš o našem »sedmem igralcu« – Dvanajstih Kopra?

Jaz sem navdušen. To so res uni pravi navijači, ki so v dobrem in slabem z ekipo in znajo oceniti, da se ekipa bori, ne glede na rezultat. Porazi seveda prihajajo, ampak igralcem nikakor nismo mogli očitat, da si zmage niso želeli. Dvanajsti znajo to razbrat in posledično jih tudi stalno spodbujat.

 

Imaš mogoče kakšno sporočilo za vsa rumeno-modra srca?

Seveda. Da prihajajo spodbujat fante v čim večjem številu. Šport je pač tak, da se trudiš in treniraš in ko pride tekma bi rad pokazal tisto kaj delaš in seveda si vsak želi, da je to pred čim večjem številu gledalcev. Več, ko jih je, je igralcem potem lažje.

 

Vemo, da je zgodaj za to vprašanje, ampak imaš morda že kakšne cilje za naslednjo sezono – na in izven parketa?

Želim si delati na domačem kadru, domačih igralcih in da se jim ponudi priložnosti in seveda si želim narediti korak naprej na lestvici.

 

Za konec, kakšne imate načrte za poletje; boste odšli kam na počitnice?

Seveda, na morje grem (smeh). Grem na dopust in ko sem tam, se poskušam čim bolj izklopiti.

 

#ZMAGUJEMOSKUPAJ

Ob koncu leta smo se spet pogovarjali s predsednikom društva Nejcem Poklarjem, ki je ocenil delo in napredek v iztekajočem se letu ter predstavil plane za leto 2022.

 

Nejc, kako bi na splošno ocenil delovanje na organizacijskem področju društva v letu 2021?

Večina organizacijskih procesov in sistemov je dobro postavljenih in primerljivih z najboljšimi klubi v državi in širše, zato se zelo trudimo, da držimo nivo pogojev na visoki ravni ter seveda poskušamo kje še dodatno napredovati.

Tudi v letu 2021 smo sicer v društvu organizacijsko naredili par korakov naprej, predvsem na kadrovskem področju v članski ekipi ter pri mlajših selekcijah, kjer smo okrepili strokovni del ekip. Seveda bo potrebno še nekaj časa za opazen napredek, se pa prvi pozitivni rezultati že kažejo.

Žal še vedno naše delo kar močno zaznamuje korona in ukrepi povezani z njo, saj marsikatera naša ideja, ki bi zagotovo prinesla dodaten napredek, v tem obdobju ni izvedljiva. 

Velika želja v društvu je, da dvignemo nivo organizacije tekem članske ekipe na podobno raven kot je bila pred korono, ko je bilo poleg rokometa tudi veliko spremljevalnega programa ter je bil to dogodek za vso družino. S tem bi si spet želeli privabiti večje število gledalcev ter v bližnji prihodnosti, upamo da, spet napolniti Areno Bonifika.

Želja je tudi, da bi lahko na svojem Facebook in Youtube kanalu prenašali tudi domače tekme mlajših selekcij, ter tako ponujali ogled tekem navijačem in podpornikom naših mladih rokometašev, ki ne morejo fiizično v dvorano.

 

Omenil si korono – kako vplivajo ukrepi na samo delovanje društva?

Kot v vseh organizacijah, tako v športu kot tudi na drugih področjih, je še vedno veliko izzivov povezanih predvsem s korono, s čimer se je pač potrebno spoprijet. 

Pri mlajših selekcijah je vpliv korone najbolj viden na treningih, ko iz tedna v teden veliko število fantov manjka zaradi predpisanih preventivnih karanten, veliko število tekem se zato tudi prestavlja, vse skupaj pa moti trenažni proces in igralski napredek. Seveda, pa je dosti bolj pozitivno dejstvo, da se za razliko od lanskega leta, ko so v tem obdobju selekcije trenirale preko “Zooma”, treningi ne ustavljajo in so fantje vsakodnevno v Areni Bonifika.

V članski ekipi, kjer imamo skoraj 100% precepljenost, takih situacij zaenkrat ni bilo, je pa opazen vpliv korona ukrepov predvsem na tekmah, kjer zaradi različnih razlogov število gledalcev ni tako visoko kot v prejšnjih letih. Spet pa je dosti bolj pozitivni in edino pomembno to, da za razliko z lansko sezono, ko žal na tekmah nismo mogli imet gledalcev, so letos naši zvesti navijači lahko z nami v dvorani ter nas podpirajo in nam pomagajo do dobrih rezultatov.

 

Verjetno vse skupaj vpliva tudi na finančno plat delovanja – kakšna je tukaj situacija in kakšne so želje oz. pričakovanja v novem letu?

Tudi s finančnega vidika je za nami težko in zelo zahtevno leto, katerega smo z veliko vloženega truda, energije ter kreativnosti uspešno zaključili. Seveda nam ne bi uspelo brez naših zvestih partnerjev in pokroviteljev, ki nam v tem težkem času stojijo ob strani ter nas podpirajo pri našem delovanju, za kar smo zelo, zelo hvaležni.

Kratka ocena finančnega stanja društva je podobna kot konec lanskega leta – situacija ni rožnata, je pa zaenkrat stabilna ter pod kontrolo.

Čeprav razumemo dejstvo, da se večina podjetij spopada s podobnimi težavami ter se bori za svoj uspeh ali celo obstoj, bi si želeli, da bi še kdo našel v sodelovanju z RD Koper nek višji namen oz. smisel, ter nam tako pomagal do boljšega delovanja in posledično boljših rezultatov.

Katera področja so še predstavljala največje izzive v končanem letu?

Izzivov je kar veliko in na tem mestu preveč, da bi vse našteval. Bi pa izpostavil predvsem enega, ki ga relativno uspešno rešujemo, vendar na dolgi rok sigurno ni vzdržno delovati na tak način.

V letošnji sezoni smo zaradi prenove osnovne šole na Škofijah ostali brez terminov v Športni dvorani Burja, ki so jih uporabljale predvsem selekcije v mlajših kategorijah. Žal imamo zato veliko prostorsko stisko v dvorani Bonifika, saj se tam med tednom vrstimo trije različni klubi. Z veliko dobre volje trenerjev vseh treh klubov, zaposlenih v dvorani, staršev naših otrok in drugih vpletenih situacijo zaenkrat dokaj uspešno rešujemo, je pa treniranje v takih pogojih žal daleč od idealnega in na dolgi rok neproduktivno. Hvala tudi rokometnemu klubu iz Hrpelj, ki večkrat tedensko gosti našo mladinsko ekipo, da se tako sprosti kakšen dodaten termin v Bonifiki.

 

Kakšna je ocena prvega dela sezone članske ekipe v 1. NLB ligi?

Prvo polovico sezone članske ekipe bi lahko razdelili na dva dela, in sicer prvi neuspešen del sedmih tekem, ko smo objektivno gledano imeli zelo težek razpored, ter drugi, uspešen del, ko smo dosegli kar pet zmag na šestih tekmah.

Žal je zaradi slabšega začetka, predvsem slabše, nekonkretne igre ter posledično negativnih rezultatov, prišlo do menjave trenerja, kjer bo z januarjem Uroša Rapotca zamenjal Bojan Čotar. Verjamemo, da bo ekipa pozitivno reagirala na omenjeno menjavo ter da bodo igralci s svojimi igrami v drugem delu dokazali, da si s svojo kvaliteto zaslužijo igrat v rumeno-modrem dresu.

Najpomembnejše je dejstvo, da smo po koncu prvega dela še vedno v enakovrednem položaju za borbo za mesta, ki smo si jih kot cilj postavili pred začetkom sezone. Iz tega tudi črpamo optimizem za uspešen drugi del, ko moramo nadaljevati tako kot smo leto končali ter že takoj na začetku pokazati podobne predstave kot na zadnjih tekmah v letu 2021.

Splošna ocena bi tako bila, da ekipa v prvem delu ni funkcionirala na najvišjem nivoju, zato imamo še veliko prostora za napredek v drugem delu, v katerem imamo vse možnosti za dosego pred sezono postavljenih ciljev.

 

Omenil si menjavo trenerja – kakšna so pričakovanja za novega trenerja in kakšni so cilji za drugi del sezone?

Kot sem omenil, je konec novembra prišlo do sporazumne prekinitve pogodbe z Urošem, kateremu bi se ob tej priložnosti še enkrat rad zahvalil za njegov doprinos klubu v vlogi članskega trenerja v zadnjih štirih sezonah. Razlogi za prekinitev sodelovanja so nekoliko bolj kompleksni, je pa na to to sigurno vplivalo tudi veliko objektivnih stvari (poškodbe, razpored, …), katere se zelo težko predvidi ampak so žal sestavni del športa.

V Bojanu verjamemo, da smo dobili vrhunskega trenerja, ki bo s svojim rokometnim znanjem, izkušnjami ter človeškimi vrednotami znal potegniti iz igralcev njihov maksimum ter dvigniti letvico še višje, kot je bila postavljena do sedaj. 

Zato tudi cilji, ki smo si jih zadali pred sezono, torej enakovredna borba za mesta, ki vodijo v evropske pokale, ostajajo nespremenjeni, še toliko bolj, če upoštevamo dejstvo, da smo trenutno na lestvici le štiri točke oddaljeni od tretje uvrščenega Gorenja iz Velenja. Seveda pa moramo svojo kvaliteto in svoje ambicije pokazati predvsem na igrišču.

Kaj pa plani za prihodnost glede igralskega kadra?

O planih za igralski kader je trenutno nehvaležno govoriti, saj bo novi trener potreboval nekaj časa, da spozna ekipo in posameznike ter bomo tudi na podlagi predvsem njegovega mnenja razvijali strategijo odhodov in prihodov v prihodnje oz. strategijo sestave ekipe za prihodnjo sezono.

Vsekakor za zimski prestopni rok ne načrtujemo nobenih dejavnosti na tem področju, čeprav obstaja za nekatere naše igralce kar nekaj zanimanja drugih klubov, na kar pa trenutno ne bomo reagirali. S to ekipo, ki je predvsem v zadnjih tekmah dokazala, da ima kvaliteto in karakter, ohranjamo še vedno najvišje ambicije.

 

Kakšno je trenutno stanje pri mlajših selekcijah?

Stanje v mlajših selekcijah našega društva lahko ocenimo kot zelo dobro, saj imamo tako številčno kot kvalitetno izredno lepo popolnjene ekipe.

Poleg že omenjene krepitve trenerske ekipe, nas še posebej razveseljuje dejstvo, da se je velika večina otrok, po lanski turbulenti sezoni z več prekinitvami, vrnila nazaj na treninge. Skupno število mladih igralcev je tako že na nivoju predkoronskih sezon, v smeri širjenja selekcij pa moramo tudi nadaljevati. Kot zanimivost lahko povem, da imamo verjetno edini v Sloveniji v kategoriji kadetov kar dve ekipi, kar predstavlja velik kapital za prihodnost.

Seveda obstaja tudi na tem področju še veliko prostora za napredek, vendar sem sam mnenja, da so mladinski pogon ter pogoji in okvirji v katerih trenutno delujemo primerljivi z najboljšimi v državi in da bomo slej ali prej začeli zbirati vrhunske rezultate tudi na tem področju.

 

Kakšni so plani v novem letu glede mlajših selekcij?

Z letom 2022 upamo predvsem na izboljšanje stanja s korono, ki upočasnjuje napredek ter v mnogočem omejuje delovanje pogona.

Velik minus v tem pogledu je recimo (ne)udeležba na mednarodnih turnirjih, ki so v predkoronskem času predstavljali enega od vrhuncev sezone, sedaj pa je zelo težko odhod na tak dogodek sploh organizirat. Zato si vsi v društvu želimo, da bi to bilo kmalu spet mogoče in da bi se stvari normalizirale.

Sicer pa bo še naprej glavni poudarek na izvajanju strategije razvoja igralcev ter izboljševanju pogojev za trening, za kar verjamemo, da je edina pot k dolgoročnem in stabilnem delovanju kluba .

 

Je za konec še kaj takega kar bi rad povedal?

Seveda, rad bi se iskreno zahvalil vsem, ki nas podpirajo, nam pomagajo ali kako drugače spodbujajo; vsem zaposlenim v društvu za dobro in zavzeto delo; vsem partnerjem in pokroviteljem za neomajno podporo, ki zagotavlja stabilnost kluba; vsem podpornikom in prijateljem kluba, ki z veseljem priskočijo na pomoč, ko le-to potrebujemo; ter seveda vsem navijačem, ki nam stojijo ob strani tudi ko situacija ni najboljša. Obljubim lahko, da se bomo še naprej trudili biti klub na katerega smo vsi ponosni.

Za konec pa bi rad še vsem zaželel srečno, zdravo in uspešno novo leto.

Forza Koper!

Niz treh intervjujev ob koncu letošnje sezone smo zaključili s pogovorom s kapetanom ekipe – Jakom Moljkom. Z Jako smo se dotaknili tem, ki se ukvarjajo z dogajanjem na in izven rokometnega parketa.

Za nami je sezona polna vzponov in padcev, kaj meniš o njej z vidika uspeha in razvoja?

“Res je! Za nami je ena težka sezona, v kateri nikoli nismo vedeli kaj pričakovati. Mislim, da je bila glede na vse okoliščine uspešna – bi si pa definitivno želeli višje uvrstitve na lestvici. Na koncu s nas »teple« na papirju lažje tekme, ki bi jih morali dobiti in tam zaslužiti kakšno točko več, ki bi bila ključna v boju za višja mesta. Vseeno pa mislim, da delamo korake v pravo smer. Mladi igralci so ogromno napredovali in pridno delajo. Potreben je korak naprej v smislu ekipe, saj bomo tako v igri pokazali manj nihanj.”

V katerem aspektu igre meniš, da si letos najbolj napredoval?

“To mislim, da je najbolj primerno vprašanje za trenerja Uroša. Po moji oceni pa v igri v napadu. Imam pa sigurno še dosti kvalitet, ki jih moram še pokazati, za kar pa me čaka še ogromno dela.”

Kaj zate pomeni naziv kapetana Kopra?

“Pomeni mi ogromno; v čast mi je biti kapetan Kopra. Tukaj sem od svojih prvih rokometnih korakov in sem se veliko naučil; tudi s plati izven rokometnega parketa sem se tukaj ogromno naučil. Tako da mi res veliko pomeni, da so mi prav vsi v klubu pokazali toliko zaupanja in mi dodelili to vlogo. Na drugi strani pa je res, da s tem nazivom pride tudi nekaj več odgovornosti. Imam pa srečo, da so z menoj v garderobi določeni izkušenejši igralci, ki mi ob tej vlogi svetujejo in pomagajo.”

Kot kapetan sodeluješ in komuniciraš več tudi s trenerjem Rapotcem in ostalim strokovnim štabom?

“Tako je. Sodelovanje s trenerjem in strokovnim štabom je nekako ena mojih temeljnih nalog. Ogromno se pogovarjamo o stvareh, ki se nam dogajajo na igrišču. Kot naprimer o tem, kjer imamo prostor za napredek, kakšno je stanje ekipe, kako se soigralci počutijo in tako dalje. V bistvu o vsemu kar je povezano z ekipo in ki doprinese k temu,  da lahko naredimo še en korak naprej.”

Kakšna je razlika med ekipo Kopra v pretekli sezoni in v sezoni 2019/20?

“Kot največjo razliko bi izpostavil izkušnje. Andraž Kete, Tine Poklar in Rok Jelovčan so sigurno v ekipo doprinesli izkušnje iz drugih sredin, oz. iz tujine, ter imajo sami po sebi za seboj že kar nekaj let igralskih izkušnj, tako da nam lahko veliko svetujejo o samem rokometu in delovanju izven parketa.”

Kakšni so odnosi v ekipi, oz. kakšen je ekipni duh?

“Odnosi med nami so odlični! Menim, da zelo dobro držimo skupaj. Tudi igralci, ki so se nam letos priključili, iz drugih klubov in iz mladinske ekipe, so se odlično vklopili. V garderobi je vedno dobra volja in neprestano se sliši smeh. Tako, da glede vzdušja v ekipi nimamo nobenih skrbi in jih tudi ne bomo imeli ob prihodu novih članov ekipe. Tudi na igrišču smo pokazali, da igramo en za drugega in to je, po mojem mnenju, edina pot naprej.”

Nam lahko poveš kakšno smešno anekdoto iz garderobe?

“V garderobi smo imeli intenziven pogovor o nečem, ne spomnim se točno o čem, in Zugi (Dani Zugan) se je poskusil vključiti v pogovor. Vendar, namesto, da je nekaj povedal, nas je samo gledal in izgovoril čudne zvoke. Tine (Poklar) ga pogleda in reče »Tebe bo en dan zadela možganska kap in mi ne bomo vedli«. Nato smo se vsi skupaj nesmejali.”

Katere so ekipne in katere tvoje osebne želje za naslednjo sezono?

“Mislim, da so želje vseh nas enake. Napredovat v igri in posledično na lestvici. Mislim, da preveč intenzivno in preveč dobro treniramo, da tega ne bi pokazali na igrišču in naredili ta, več kot potreben, korak naprej.”

Imaš kakšno sporočilo za navijače?

“Seveda! Najprej se jim bi rad zahvalil za vso podporo v tej sezoni, čeprav niso imeli možnosti biti z nami v dvoranah. Veliko nam pomeni, da so nam stali ob strani. Upam, da se naslednjo sezono vidimo v dvoranah in gremo skupaj novim zmagam naproti. Hvala še enkrat iz srca. Forza Koper!”

 

Predsednik društva Nejc Poklar je ob zaključku čudnega leta 2020 predstavil aktualno situacijo v klubu, ocenil predstave članske ekipe v prvem delu sezone ter podrobneje opisal trenutno stanje v mlajših selekcijah.

 

Začnemo kar pri trenutno najbolj aktualnem vprašanju v svetu (športa) – kakšna je situacija v društvu glede na epidemijo koronavirusa? Kako se klub spopada z izzivi, ki jih epidemija prinaša?

Epidemija koronavirusa je klubu prinesla kar veliko nepričakovanih in povsem novih izzivov. Po spomladanskem prvem valu smo se na drugi, jesenski val dobro pripravili, vendar je vseeno marsikateri izziv predstavljal neplaniran problem.

Če smo po eni strani zelo veseli, da nam je omogočeno izvajati našo dejavnost – igranje tekem članske ekipe -, smo po drugi strani zelo žalostni ter zaskrbljeni, ker ne moremo opravljati našega poslanstva – treniranje mlajših selekcij.

Največji izziv pri članski ekipi je zagotavljanje varnega in zdravega delovnega okolja. Z rednimi tedenskimi hitrimi testi opravljamo nadzor nad okužbami v ekipi. Veliko tukaj postorijo tudi igralci in strokovni štab, ki se odpovejo marsikateri zasebni stvari za to, da ohranjamo virus izven naše sredine.

Zelo problematični so (bili) tudi dolgi premori med tekmami, ki jih poizkušamo izkoristit predvsem za uigravanje. In pa seveda zelo pogrešamo na tekmah naše zveste navijače, ki so zelo pomemben dejavnik pri dobrih rezultatih.

V mlajših selekcijah predstavlja največji izziv, kako sedaj, ko skupinski treningi v dvorani niso dovoljeni, animirati in ohraniti stike z našimi mladimi fanti. Z manjšo reorganizacijo in spremenjenim sistemom treninga poizkušamo še naprej, kolikor je pač mogoče, le-to delati.

 

Še eno od največkrat postavljenih vprašanj – kako društvo trenutno finančno stoji? Pri mnogih športnih organizacijah je prišlo do pomanjkanja sredstev, kako je s tem pri nas?

Podobno kot v veliki večini športnih klubov je tudi pri nas čutiti izpad finančnih sredstev, predvsem iz naslova sponzorstev in pa iz naslova direktnih prihodkov (npr. vstopnina za tekme).

Že celotno leto 2020 imamo probleme z obnavljanjem sponzorskih pogodb ter pridobivanjem novih pokroviteljev, kar je sicer v današnjih časih pričakovano in razumljivo. Iz srca bi se rad zahvalil vsem, ki so nam stali in nam še stojijo ob strani, saj je podpora v tej situaciji še toliko bolj potrebna in cenjena. Ponosni smo, da smo z veliko večino pokroviteljev razvili pravi partnerski odnos, v katerem pridobivata obe strani.

Vsekakor pa bi bili zelo veseli še kakšnega novega podpornika, ki bi v sodelovanju z našim društvom videl priložnost vlagati v lokalno športno okolje ter v zdrav in stabilen kolektiv. Želimo in pričakujemo, da bi v prihodnje še večjo vlogo pri temu odigrala Mestna občina Koper, ki bi lahko glede na resnost situacije v športnih organizacijah, le-tem neposredno ter tudi posredno finančno izdatneje pomagala.

Na kratko lahko rečem, da finančno stanje ni rožnato, je pa zaenkrat stabilno, in vso našo energijo ter trud vlagamo v to, da tako ostane.

 

Kakšna so pričakovanja na tem področju v letu 2021?

V klubu pričakujemo, vsaj v prvi polovici leta 2021, podobno situacijo kot je bila v letu 2020, torej veliko izzivov vezanih predvsem na koronavirus. Zavedamo se, da nas čaka še eno leto borbe na vseh področjih, da zagotovimo nadaljnjo stabilnost društva. 

Seveda pa je situacija enaka za vse, zato je zelo pomembno, da jo poizkušamo izkoristiti sebi v prid ter v tem procesu tudi rasti kot klub in priti iz nje močnejši.

 

ČLANSKA EKIPA

Članska ekipa je opravila s prvim delom prvenstva. Kako bi ocenil trenutno igro v tem obdobju ter trenutno stanje na lestvici (7. mesto)? Bi pozitivno ali negativno lahko izpostavil tudi kakšnega posameznika?

Na splošno bi ocenil igro članske ekipe v prvem delu kot pričakovano ter zadovoljivo. Videlo se je, da je kar nekaj igralcev, ki so bili predvideni za nosilce, novih, temu primerno je tudi potreben določen čas, da se celotna ekipa poveže in začuti. Na nekaterih tekmah, ki smo jih odigrali na res zelo visokem nivoju, se je že videlo, da ima ekipa velik potencial. Žal pa je bilo tudi par tekem, na katerih smo, iskreno, razočarali. Verjamem pa, da bo s časom več dobrih tekem in da bomo slabe pustili za sabo.

Po drugi strani je stanje na lestvici lahko malo zavajajoče, saj razen Trebnjega nobena ekipa ni odigrala vseh planiranih tekem. Ker je možno osvojiti še kar nekaj “zaostalih” točk, je kakršno koli oceno sedaj nehvaležno podajat. Pomembno je, da imamo zaenkrat vse v svojih rokah, saj nas matematika drži v igri za visoka mesta, kar pa bo seveda potrebno potrditi na igrišču.

Posameznikov ne bi izpostavljal, ker je edino pomemben rezultat ekipe. Če je ekipa dobra, so posledično tudi posamezniki dobri. Vsak igralec točno ve, kaj je v tem obdobju naredil dobro in kaj je potrebno še popravit. Mogoče lahko omenim le, da imamo v ekipi trenutno prvega strelca lige (Tine Poklar), vem pa, da bi tudi on raje imel kakšno točko več na računu v zameno za kakšen zadetek.

 

Kakšni so načrti oz. kakšne so tekmovalne želje za spomladanski del prvenstva?

Želje so v prvi vrsti povezane s tem, da se bo prvenstvo nemoteno nadaljevalo in da bomo še naprej imeli možnost igrat. Tekmovalno si želimo videti rast in napredek ekipe kot celote ter potrditi naše ambicije po zgornjem delu lestvice.

 

Kadrovanje za naslednjo sezono?

Tudi o kadrovanju je trenutno zelo nehvaležno govoriti, predvsem o prihodih ter odhodih igralcev. Načeloma je jedro ekipe dolgoročno vezano na klub, v večini se bomo koncentrirali predvsem na nove dogovore s fanti, ki jim po tej sezoni poteče pogodba.

 

MLAJŠE SELEKCIJE

Kot si že uvodoma povedal, v mlajših selekcijah trenutno ni možno izvajanje skupinskih treningov “v živo” ter, da se je klub drugače organiziral. Lahko malo bolj podrobno opišeš trenutni trenažni proces pri mlajših fantih?

Po mojih informacijah smo eden redkih klubov v koprski občini, ki kljub prepovedi treningov “v živo” nismo prekinili z izvajanjem dejavnosti pri mlajših selekcijah. Pri našem razmišljanju gre predvsem za to, da bi radi zagotovili otrokom, da ostanejo v stiku z rokometom, svojim trenerjem ter svojimi soigralci.

Poleg individualnih treningov, ki jih trenerji pošiljajo svojim mladim igralcem, smo pričeli z aktivnostmi tudi na spletu, kjer si z različnimi orodji (Zoom, aplikacije za rokomet) pomagamo pri izvajanju treningov ter drugih dejavnosti. Pripravili smo, po mojem mnenju, zelo zanimive vsebine – od različnih vadb do teoretičnih predavanj, kvizov na temo rokometa, med otroci najbolj priljubljena pa so bila srečanja s slovenskimi rokometnimi rezprezentani (Bombač, Mačkovšek, Makuc, …), ki so si z veseljem vzeli čas za najrazličnejša vprašanja naših mladih fantov.

Zavedamo se, da je sistem daleč od idealnega ter da imajo otroci dovolj tovrstnih aktivnosti že v šoli, vendar se bomo vseeno še naprej trudili, da kar najbolje izkoristimo ter preživimo to obdobje, ki se bo enkrat moralo končati.

 

Kaj to pomeni za naprej?

Kot rečeno, v klubu se bomo s pomočjo trenerjev za mlajše selekcije, od katerih situacija zahteva tudi veliko prilagajanja, trudili še naprej izvajati aktivnosti na način, kateri je pač v danem trenutku dovoljen. Takoj, ko se bodo ukrepi začeli sproščat ter bo možen postopen prehod nazaj na “normalen” način treninga, bomo to seveda izkoristili, vse to v upanju, da se bo velika večina fantov vrnila na treninge in tekme.

 

SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO 2021

Bi za konec še kaj dodal?

Vsem ljudem v društvu, okoli društva, vsem navijačem, vsem prijateljem društva, vsem podpornikom in partnerjem bi rad v imenu društva zaželel srečno, zdravo in uspešno novo leto. Verjamem, da je največja želja vseh, da se čim prej spet vidimo na tekmah in da gremo skupaj novim zmagam naproti – #zmagujemoskupaj.

Na vprašanja o trenutni situaciji je odgovarjal trener prve ekipe ter koordinator mlajših selekcij Uroš Rapotec.

 

Kako doživljaš trenutno situacijo glede koronavirusa?

Celotno situacijo doživljam, predvsem zaradi splošne negotovosti, kar malo mučno, saj nihče ne ve kaj se lahko pričakuje, kaj se bo zgodilo v bodoče, vse je trenutno v nekakšnem mirovanju. 

Poskušam se koncentrirati predvsem na prihodnjo sezono, se dobro pripraviti na obdobje ko bomo lahko spet kolikor toliko normalno začeli živet ter se ukvarjat z rokometom.

 

Kako preživljaš svoj čas v karanteni?

Na začetku je bilo še kar zanimivo, veliko je bilo novega, kar naenkrat smo z družino preživljali celotne dneve skupaj doma. Kot vsi starši sva seveda morala z ženo postati tudi “učitelja”, tako da veliko časa je namenjeno družinskemu življenju. 

Preostanek časa pa seveda zasede rokomet, predvsem pa s sodelavci načrtujemo in pripravljamo stvari za naprej, tako za člansko ekipo kot za mlajše selekcije.

 

Kako so igralci članske ekipe? Imajo trenutno kakšne obveznosti? 

Naši igralci so trenutno doma na čakanju, tako kot velika večina ostalih športnikov v Sloveniji ter svetu. Do sedaj organizirani treningi seveda niso bili dovoljeni, so pa sami trenirali po individualnih programih, predvsem za ohranjanje nekega osnovnega nivoja pripravljenosti. Vsekakor je to obdobje prišlo prav tudi za sanacijo kakšnih manjših poškodb oz. drugih težav, ki so se nabrale skozi sezono. Mislim pa, da vsi skupaj komaj čakamo, da se spet odprejo dvorane in fitnesi ter začnemo normalno funkcionirat.

 

Kako vidiš pravkar končano sezono? Kaj je pokazala analiza?

Glede na to, da smo ekipo pred sezono kar konkretno spremenili – nekateri stari nosilci so odšli, prišli pa so mladi igralci iz Slovenije ter naše mladinske šole – moram priznat, da smo imeli, sicer pričakovano, veliko nihanj v igri. Imeli smo tekme, kjer smo odigrali zelo dobro, imeli smo pa tudi tekme, kjer je bila igra zelo zelo slaba. Ampak mislim, da je to čisto normalen proces, vsak igralec in vsaka ekipa rabi čas, da dozori ter napreduje. Prepričan sem, da je ekipa naredila korake v pravi smeri, da so fantje pridno trenirali, se naučili veliko novega ter v vseh pogledih napredovali, in to je zelo pomembno. 

S končnim rezultatom kot trener ne morem biti zadovoljen, vedno si moraš želeti biti višje, tako da tukaj je veliko prostora za napredek, ki ga v prihodnji sezoni s treningom in trdim delom moramo narediti. 

 

Kakšni so plani, cilji in želje za naslednjo sezono?

Največja želja je, da se celotna situacija s koronavirusom čimprej in uspešno zaključi. Druga želja je ekipo, ki bo sigurno tudi malo spremenjena, čim boljše pripravit na novo sezono, fante povezat med sabo, nato si postavit realen tekmovalni cilj ter ga seveda doseč.

 

V društvu opravljaš tudi delo koordinatorja mlajših selekcij. Kako ocenjuješ delo in napredek v mlajših kategorijah? Kakšni so tukaj načrti za prihodnost?

Poudarit moram, da imamo za delo v mlajših kategorijah enkratne pogoje. Napredek je zagotovo viden, od šolskega mini rokometa pa vse do mladincev se zadeve vsako leto izboljšujejo, vedno več imamo perspektivnih fantov, ki počasi napredujejo proti prvi ekipi, kar pomeni, da v piramidi mlajših selekcij delamo kvalitetno, in to je zelo vzpodbudno.

Želeli bi si, da bi se v prihodnje kakšna selekcija uvrstila na zaključni turnir najboljših, z nadaljnjim dobrim delom naših trenerjev in prizadevanjem igralcev pa sem prepričan, da se bo kmalu tudi to zgodilo. To bi bil še dodaten dokaz, da sodimo v slovenski vrh pri delu z mlajšimi selekcijami. Dolgoročni plan pa seveda ostaja treniranje in vzgoja mladih igralcev, ki bodo nekega dne igrali za prvo ekipo Kopra.

 

V RD Koper si že od samega začetka, najprej kot igralec ter sedaj kot trener, zato spremljaš njegovo delovanje iz več različnih perspektiv. Kako vidiš razvoj društva skozi vsa leta? Kakšni so pogoji za delovanje? Kje vidiš klub v prihodnjih letih?

Od prvega dne, ko je klub začel funkcionirat, so se naredili zelo veliki koraki, tako na športnem kot na organizacijskem področju. Razvoj kluba gre v pravo smer, vemo, da smo začeli čisto iz ničle. Štartali smo z mladimi, neizkušenimi fanti, ki so v tem času dozoreli. Nekateri so prerasli klub ter se preizkusili v novih izzivih na višjem nivoju. Zaenkrat je to naša realnost in moramo biti s tem zadovoljni, saj je to potrditev našega dobrega dela. Kot sem že prej omenil se dobro dela z mladimi, kar je dolgoročno edina pravilna usmeritev. Ogrodje prve ekipe morajo sestavljati domači igralci, ki se jim po potrebi doda kvalitetne igralce z dodano vrednostjo, od drugod. Seveda veliko vlogo, tako na športnem kot tudi na organizacijskem področju, igrajo finance. Tukaj moram izpostavit upravo društva, ki dela dobro in vodi klub v pravi smeri. 

Kam nas bo vse skupaj pripeljalo bo pokazal čas. Želim si, da ostanemo stabilen prvoligaški klub ter da lahko tudi razmišljamo o borbi za najvišja mesta na lestvici.

 

Kaj bi sporočil našim zvestim navijačem?

Upam, da tudi vi že pogrešate rokomet. Upam, da se ta situacija čimprej uspešno zaključi, da se ponovno vidimo v dvorani, da pridete spodbujat našo ekipo, naše fante in celoten klub.

V letošnji sezoni smo okrepili tudi vratarske vrste. Ekipi se je pridružil 26-letnik iz Jajca v Bosni in Hercegovini, Mirza Haseljić. Do sedaj je igral le za klube iz BiH, in sicer za RK Jajce, RK Borac Banja Luka in RK Vogošća Poljine Hills. Kot pravi tudi sam, mu selitev ni predstavljala nobenega velikega pritiska, saj je od doma že od leta 2010. Vsekakor pa bo zaigrati za naš klub zanj neka nova preizkušnja. Več pa si lahko preberete v spodnjem prispevku. (več …)

34-letni Koprčan, otrok koprskega rokometa, je že ob koncu jesenskega dela 1. NLB Lige zaključi svojo igralsko kariero. Jure Vran je svojo vratarsko kariero začel pri RK Cimos Koper, nato je pomembno vlogo odigral tudi pri ljubljanskemu Slovanu, svojo karierno pot pa je nadaljeval tudi v tujini, in sicer pri nemškemu klubu Frisch Auf Göppingen ter v Avstriji. V Koper se je vrnil leta 2015, kot glavni akter, ki je pripomogel k uveljavitvi takrat že RD Koper 2013. V letošnji sezoni, 2018/2019, pa se je Jure s klubom dogovoril, da bo svojo rokometno pot nadaljeval na trenerskem področju, kot trener vratarjev. Kaj o svoji karieri, uspehih in o zaključku igralske poti pravi Jure, si preberite v spodnjem prispevku. (več …)