Koledarsko leto se počasi bliža koncu, zaključili pa smo tudi prvi oz. jesenski del sezone. Sicer smo zadnjo tekmo odigrali borbeno in se tudi zasluženo veselili, če pa potegnemo črto skozi celotno obdobje, pa se kaj dosti nimamo za hvaliti. Prvi del smo zaključili na petem mestu lestvice, zabeležili smo sedem zmag, šest porazov in dva remija ter zbrali šestnajst točk.

 Sezono smo sicer začeli po pričakovanjih. V uvodni prvi kvalifikacijski tekmi proti ekipi Kadetten Schafhausen smo sicer vknjižili svojo prvo točko, ampak so nas Švicarji že teden kasneje na domačem terenu presenetili in naša evropska pravljica se je zaključila. Tako smo vse svoje upe usmerili v domače prvenstvo.

Državno prvenstvo se ni začelo po načrtih. Že po evropskih tekmah smo ostali brez dveh ključnih igralcev; poškodoval se je Aleks Vlah, predčasno pa je sezono zaključil tudi “Il Capitano”, Uroš Rapotec.

“Kiksnili” smo ga že na prvi tekmi državnega prvenstva, ko smo v mariborskem Taboru izgubili proti domači ekipi Branika. Na tekmi nismo pokazali svojega pravega obraza, naredili smo kar nekaj nepotrebnih napak, tudi zbranost ni bila najboljša. Sklonjenih glav smo se odpravili v Koper ter svoje upe že usmerili v naslednjo tekmo, ko smo v Bonifiki gostili ekipo Rika Ribnice.

Po sicer nekoliko boljši predstavi od tiste v Mariboru nas je nasprotnik ponovno premagal. Nekako nismo uspeli obdržati celih 60.minut igre. V našo igro so se naselile črne minute, kar so nasprotniki dobro izkoriščali ter nas popolnoma nadigravali. Tekma, ki bi bilo boljše, da je ne bi bilo, tekma, ki je v ekipo in navijače prinesla dvome. Razočarani, na dnu prvenstvene lestvice smo se odpravili v nov teden in v novo težko gostovanje. Tudi ta tekma je terjala svoj davek, saj smo ostali brez levega znuanjega igralca Nejca Poklarja.

 

V 4.krogu prvenstva smo gostovali pri velenjskem Gorenju, priekipi, ki jo vodita naša stara znanca, Zoran Jovičić in Vanja Kralj. V tekmo smo sicer vstopili odločneje in agresivneje. Ko se nam je že nasmihala sreča, da Velenju odščipnemo vsaj točko, pa se je ponovno nekaj zalomilo. Nezbranost v zadnjih minutah tekme so Velenjčani dobro izkoristili ter na koncu tudi slavili.  Še vedno na zadnjem mestu in brez točk, zamajal pa se je tudi stolček glavnega trenerja.

V 5.krogu smo v domači Bonifiki gostili ekipo trebanjskega Trima. V tekmo smo vstopili agresivno in odločneje. Obramba je delovala na nivoju, prebudili pa so se tudi naši vratarji. Trebanjce smo držali v šahu skozi celoten prvi polčas in začetek drugega. Nato pa je sledilo daleč najslabših 20 minut naše ekipe. Kot da bi bili že prepričani v zmago, se je naša igra popolnoma sesula. V zadnjih minutah tekme smo spremljali izenačeno končnico, ki pa se je končala brez zmagovala. Zabeležili smo svojo prvo točko v državnem prvenstvu.

Sledilo je težko obdobje za celotno ekipo in vodstvo. Katastrofalen začetek sezone je terjal svoj davek, zamenjava je bila nujna. Sporazumno smo se razšli z našim novim trenerjem Petrom Mičovićem, le-tega pa je zamenjal dolgoletni član kluba, Uroš Rapotec. Nov pristop, novi cilji in popolnoma nova vizija je prinesla nekoliko svežine v ekipo in vodstvo. Rapotec je svojo novo nalogo vzel popolnoma resno in fante takoj začel pripravljati na nadaljevanje sezone. Časa za prilagajanje ni bilo veliko, saj nas je že nekaj dni po menjavi čakalo gostovanje pri novincu lige, RK Dol TKI Hrastnik.

Na papirju lahka tekma, ki pa to vsekakor ni bila. Že od samega začetka pa je bilo jasno, da bo Rapotec stavil na hitro igro. Sicer je nekoliko napak v sami igri še bilo zaznati, ampak je bil sam tempo igre dosti hitrejši. Fantje se ta hiter tempo uspešno držali vse do konca tekme ter tako zabeležili svojo prvo zmago v državnem prvenstvu. Sledil pa je izredno naporen teden, saj nas je že nekaj dni kasneje čakala prestavljena tekma 1.kroga, v domači Bonifiki smo gostili ekipo Celja Pivovarne Laško, nato pa smo nadaljevali s tekmo 7.kroga državnega prvenstva, gostili smo ekipo SVIŠa iz Ivančne Gorice.

Prestavljena tekma 1.kroga državnega prvenstva, ki še danes buri duhove. Fantje so sicer odigrali odličnih 60 minut, vendar pa je na koncu odtehtala izkušenost gostujoče ekipe. Že nekaj dni kasneje pa nas je čakala, prav tako domača tekma, proti ekipi SVIŠa. Na omenjenem obračunu je prišel do izraza naš novi vratar Mirza Haseljić, ki je v zadnjih minutah tekme popolnoma zaklenil svoja vrata, med drugim pa se je tudi vpisal med strelce. Goste smo uspešno nadigravali v zadnjih minutah tekme ter dobro izkoriščali njihovo nepripravljenost in utrujenost. Zasluženo smo tudi visoko slavili.

Sledilo je težko gostovanje pri Jeruzalem Omrožu. Za nas vedno neugodno gostovanje, na katerem pa so nas letošnjo sezono presenetili tudi naši navijači Dvanajsti Kopra. Tekmo smo sicer odlično odprli, ampak smo že proti koncu prvega polčasa nekoliko popustili, kar so Ormožani odlično izkoristili. Pravi obraz ekipe se je pokazal v sami končnici tekme. Fantje so stisnili do zadnje sekunde tekme in v Veliki Nedelji zasluženo slavili.

Sledil je derbi sredine lestvice, v domači Bonifiki smo gostili novomeško Krko. Izredno neugoden nasprotnik, ki je v letošnji sezoni že dokazal, da lahko preseneti tudi najboljše. Izredno izenačena tekma, kjer sta si ekipi izmenjavali gole, večje prednosti si ni uspela priigrati nobena. Po napeti končnici pa je zmaga le ostala doma.

Sledilo je gostovanje pri Moškemu rokometnem društvu Dobova. V samem začetku tekme so nas Dobovčani nekoliko presenetili in z agresivno igro medli naše strelce. Naša igra ni bila na nivoju, strelsko smo bili nerazpoloženi, v obrambi ni steklo vse po načrtih. Dobovčani so naše pomanjkljivosti dobro izkoristili in hitro povedli. V drugem polčasu nam je nekoliko steklo v samem napadu, ampak še vedno ne dovolj. V zadnjih minutah tekme pa se je pokazala izkušenost naše ekipe. Dobovčani niso več imeli moči, v vratih pa je bil odličen Mirza Haseljić. V zadnjih desetih minutah tekme smo uspeli rezultat obrniti sebi v prid. Iz Dobove smo odnesli novi dve točki.

Sledila je tekma za 5.mesto lestvice. V Bonifiki smo gostili ekipo Urbanscape Loke. Tudi to tekmo smo začeli nekoliko v krču, nerazpoložena pa je bila tudi naša zunanja strelaska linija. Prvi polčas smo zaključili z zaostankom. V drugem pa smo videli popolnoma drugačno igro. Z agresivnejšo obrambo Škofjeločanom nismo pustili do lahkih zadetkov. Razbranili so se tudi naši vratarji, strelsko pa je bil razpoložen naš krožni napadalec Rok Marić. Če smo na začetku sezone v končnicah tekme kazali padec igre je zgodba sedaj popolnoma drugačna. Tudi Škofjeločane smo uspeli nadigrati v samem izteku tekmovalnega časa in v Bonifiki ponovno slavili.

Sledilo je le nekaj dni odmora, nato pa nas je čakalo težko gostovanje pri ekipi Celja Pivovrane Laško. Nekoliko slabša realizacija nas je stala morebitnega presenečenja v Zlatorogu. Že v samem začetku tekme smo dovolili gostiteljem, da z nekaj lahkimi zadetki hitro povedejo. V drugi polčas smo sicer pristopili agresivneje in bolj odločno, ampak še vedno ne dovolj za morebiten preobrat. Borbenost smo pokazali, vendar pa smo bili pri realizaciji strelov na gol nekoliko neuspešnejši.

Sledil je nekoliko daljši odmor, nato pa smo se odpravili na gostovanje v Mursko Soboto, kjer smo odigrali 1/16 pokala Slovenije proti ekipi Pomurja. V prvem polčasu nismo prikazali svoje prave igre in gostitelji so nam uspešno sledili. V drugem smo sicer pokazali nekoliko agresivnejšo igro, kar nam je tudi pomagalo do same zmage in napredovanja v osmino pokala Slovenije.

Tudi tokrat časa za počitek ni bilo. Že nekaj dni kasneje nas je čakalo težko gostovanje v Ribnici. V prvem polčasu smo pokazali odlično igro v obrambi, ampak nam v napadu ni steklo. Sicer so tudi Ribničani tekmo začeli nekoliko v krču, vendar so se hitro zbudili in že v drugem polčasu pokazali popolnoma drugačno igro. Zmanjkalo nam je nekoliko pri sami realizaciji strelov, sicer agresivna obramba pa ni bila dovolj za tokrat nerazpoložene vratarje. Ribničani so brez težav zadevali ter na koncu tudi zasluženo slavili. Sklonjenih glav smo se vrnili v Koper.

Koledarsko leto se je zaključilo z domačo tekmo proti ekipi Gorenja Velenja. Že na prvem medsebojnem obračunu bi v velenjski Rdeči dvorani lahko presenetili, ampak takrat žal še nismo bili dovolj zreli za tak podvig. Tokrat pa je bila zgodba popolnoma drugačna. Pred skoraj 1.500 glavo množico smo prikazali odlično igro. Borbenost, kolektivna igra in natančnost so nas popeljali do pomembne zmage v državnem prvenstvu. Zmaga, je bila tudi lepa popotnica za zaključek koledarskega leta.

Vzponi in padci, poškodbe ter menjave so nas spremljale skozi celoten prvi del. Kot smo že zapisali smo že pred začetkom sezone ostali brez “Il Capitana” Uroša Rapotca, ki pa se je kasneje vrnil v ekipo kot glavni trener. Operacijo kolena je uspešno prestal Aleks Vlah, ki se na rokometna igrišča vrača že kmalu po novem letu. Nepričakovano pa je predčasno svojo sezono zaključil tudi Nejc Poklar, ki pa trenutno stoji ob strani trenerju Rapotcu.

Ob odsotnosti nekaterih ključnih strelcev ekipe so tako prišli do izraza nekateri drugi igralci. Med najboljšimi se trenutno nahaja Nino Grzentič, ki je v štirinajstih odigranih tekmah zabil kar 85-krat in se nahaja na četrtem mestu lestvice strelcev. Letos smo bili nekoliko slabši pri realizaciji strelov iz 7-metrov. Le 67 odstotno uspešnost ima Adam Bratkovič (23/34), nekoliko uspešnejši je bil Nejc Planinc, ki ima zabeleženo kar 83 odstotno uspešnost (15/18).

Aljoša Bertok, predsednik: “V sezono smo vstopili zelo ambiciozno, s ciljem, da izboljšamo lansko uvrstitev. Sezono smo začeli z novim trenerjem, žal pa smo že ob samem začetku izgubili dolgoletnega člana in “liderja” ekipe Uroša Rapotca. Poleg tega pa smo kmalu na začetku ostali tudi brez najboljšega stelca Aleksa Vlaha in kasneje še brez Nejca Poklarja. Začetni težak razpored tekem in izpad iz evropskega tekmovanja je tudi botroval k temu, da smo se kaj kmalu odločili za menjavo trenerja. Na čelo članske ekipe smo postavili Uroša Rapotca, ki je sam system postavil nekoliko drugače. Od svojega predhodnika je bil zahtevnejši, zahteval je večjo predanost, povečal je tudi samo intenziteto treningov ter same kondicijske priprave. Rezultatska krivulja se je kmalu po menjavi obrnila navzgor, nanizali smo kar nekaj zaporednih zmag, klonili smo le proti Celju. Če strnem, s prvo polovico sezone smo lahko kar zadovoljni, ekipa napreduje. Rad bi izpostavil kar nekaj posameznikov, ki so v tem prvem delu naredili kar velik korak naprej; Nino Grzentič, Marko Matijašević, Dani Zugan in Nejc Planinc, ki kaže najboljšo konstanto v sami ekipi. Kot motor ekipe je pa tu seveda sam kapetan Žiga Smolnik. V nadaljevanju rednega dela nas čakajo nasprotniki, ki so na prvenstveni lestvici uvrščeni nižje od nas, kar pa ne pomeni, da bodo te tekme lahke. Za vsako zmago se bo potrebno boriti. Mislim pa, da imamo veliko možnosti, da se uvrstimo v samo končnico za prvaka, kjer bomo v zaključnih bojih poskušali doseči še kakšno mesto višje na sami lestvici. V sami ekipi sem zadovoljen s samim pristopom vseh, tako na tekmah kot na treningih. To predanost pa je nagradila tudi publika, saj smo do sedaj zabeležili bistveno višjo obiskanost kot v lanski sezoni. Mi ostajamo optimisti, pričakujemo dobre rezultate. Tudi upravo čakajo naporni meseci (tu gre izpostaviti predvsem pripravo ekipe za naslednjo sezono). Verjamemo, da je okostje ekipe nekako že sestavljeno, zavedamo pa se tudi dejstva, da se bodo nekateri igralci ob koncu sezone od nas poslovili. Želimo si, da z nami ostanejo tisti, ki si z nami želijo ostati in ki v rokometu želijo napredovati. S takimi fanti smo pripravljeni delati in v take bomo tudi vlagali. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem našim podpornikom – tako navijačem, Dvanajstim Kopra, kot našim sponzorjem, kjer gre izpostaviti predvsem našega generalnega pokrovitelja Zavarovalnico Savo.”

Žiga Smolnik, kapetan ekipe: “Sezono smo začeli veliko pod pričakovanji. Po petih odigranih krogih smo bili prikovani na zadnje mesto lestvice. Čeprav je k temu mogoče botroval tudi žreb, saj smo v tem delu odigrali tekme s Celjem, Ribnico in Velenjem, s katerimi smo tesno izgubili. Po remiju s Trebnjem je prišlo do menjave trenerja, nakar smo z Urošem Rapotcem na čelu ekipe uspeli doseči šest zaporednih zmag in se tako povzpeli po lestvici. Vendar še vedno nismo zasedali mest na katere smo upali pred samim začetkom sezone. Trenutno zasedamo 5. mesto in za tretjim mestom zaostajamo za 4 točke. Glede na ugoden razpored v nadaljevanju sezone, bi si želeli približati Velenju na tretjem mestu ali jih celo prehiteti ter si tako priigrati dobro izhodiščno mesto za končnico. Slednja tudi ni samoumevna, saj ekipe za nami ne zaostajajo veliko in lahko vsak spodrsljaj ogrozi uvrstitev v končnico za prvaka. Vseeno pa menim, da si glede na kvaliteto moštva zaslužimo igrati v njej in je na nas, da to dokažemo na igrišču. Kot pozitivno lahko v dosedanjem delu sezone ocenim povratek na zgornji del lestvice, po tem, ko smo zasedali zadnje mesto in to, da smo z Ninotom Grzentičem dobili strelca z razdalje, ki lahko zabije gol, ko si ne uspemo priigrati izdelanih strelov. Naša največja slabost pa je ta, da ne uspemo odigrati celotne tekme na visoki ravni, še na vsaki tekmi smo imeli črne minute, ko smo ali ogrozili ali celo zapravili zmago. V nadaljevanju upam, da bomo izboljšali našo igro in izničili ali vsaj zmanjšali te padce v igri ter posledično izboljšali mesto na lestvici, kar je glede na to, da se nam bo kmalu pridružil tudi Aleks Vlah realno pričakovanje. Želimo pa si zmagamo čim več tekem, tako v ligaškem kot pokalnem tekmovanju.”

 

Strelci ekipe:

Nino Grzentič	85
Adam Bratkovič	60
Grega Krečič	58
Marko Matijašević	38
Nejc Planinc	33
Žiga Smolnik	33
Rok Marić	29
Tilen Sokolič	25
Dani Zugan	21
Janez Guček	12
Jaka Moljk	5
Mirza Haseljić	2
Denis Konjevič	1

Foto: Matia Ščukovt