Primarna

RK MARIBOR : RD KOPER 25:25 (11:11)

Tokrat nedelja ni bila namenjena počitku in regeneraciji ampak čakala nas je težka tekma proti ekipi Maribora, ki ji letos ne gre vse po načrtih in njen položaj na lestvici ni primeren kvaliteti igralcev s katerimi razpolaga. Vedeli smo, da bodo na tej tekmi naredili vse, da se izvlečejo iz negativnega obdobja, obrnejo rezultatski trend in z uspešnim nadaljevanjem rednega dela še skušajo ujeti uvrstitev v ligo za prvaka.

Tekmo smo začeli odločno in povedli z 0:2. Domačini, za katere je prvič nastopil tudi nova okrepitev na položaju krožnega napadalca ( Kapular ), pa so hitro izenačili. Vedno smo bili mi v prednosti a ne več kot zadetek. Prvič smo povedli za dva pri rezultatu 5:7. V tem obdobju smo na igrišču delovali bolje kot naši nasprotniki in imeli tudi tri zaporedne napade  iz katerih pa si nismo uspeli priigrati znatnejše prednosti. Dva zadetka prednosti smo držali do zaključka prvega polčasa, ko smo zaradi nekaj prehitro zaključenih napadov omogočili Mariborčanom, da so nas ujeli. Prvih trideset minut je zaznamovalo veliko število izključitev (predvsem na naši strani 12 minut), domačini so do 22. minute dosegli le en zadetek iz igre in 5 iz sedemmetrovk (eno pa je ubranil Vran, ki je v prvem polčasu zbral 6 obramb).

Začetek drugega polčasa je pripadel domačinom, ki so prvič na tekmi povedli 12:11 in pridobili na samozavesti. Takoj pa je sledil odgovor naših fantov in tudi večino drugega polčasa smo bili v rezultatski prednosti a nikoli več kot dva zadetka. Pri rezultatu 17:19 pa je domačinom uspel niz treh zaporednih zadetkov in drugič na tekmi so povedli. V tem obdobju se je izkazal bivši koprski igralec Hrastnik, ki je med 35. in 49. minuto dosegel 6 zadetkov (skupno 7). Domačini so še zadnjič vodili pri rezultatu 21:20 deset minut pred koncem. V zaključku je naša obramba spet delovala bolje. Mariborčni so bili prisiljeni igrati na zelo dolge napade in večkrat je kazalo, da bomo uspeli narediti odločilni “break”. Eno izmed takih prilik smo imeli v protinapadu v 55. minuti, ki bi nam omogočila pobeg na +2 a je gostujoči vratar ubranil “zicer”, sledil je polprotinapd in ponovno izenačenje. Tudi v zadnji minuti smo prisili domačine, da zaključijo napad iz neugodnega položaja a sreča tokrat ni bila na naši strani (izenačenje na 25). Za zadnji napad nam je ostalo cca 40 sekund, po minuti odmora smo skušali izvesti uigrano kombinacijo, a je zaključni strel končal nad golom.

Nekaj malega je zmanjkalo za popoln uspeh. Po pričevanju samih igralcev Maribora so odigrali daleč najboljšo partijo v sezoni. Glede na prikazano igro skozi celotno tekmo smo bili bližje zmagi kot naši nasprotniki. Tekma je pustila kanček grenkega priokusa a vseeno smo zadovoljni z osvojeno točko.

RD KOPER
Dolenec, Grzentič 1, Vlah 2, Krečič 5, Matijaševič 1, Gašperšič, Vončina, Vran, Moljk 1, Gorela, Zugan 1, Rapotec 4, Smolnik 1, Sokolič 2, Planinc 1, Bratkovič 6

Ponovno so se izkazali tudi naši navijači 12. Kopra in tokrat ne samo med tekmo ampak tudi po zadnjem sodniškem žvižgu. V štajersko prestolnico jih je prišlo cca 40. Skupaj z igralci so nazdravili in jih postregli z vročimi čevapčiči.

Po treh zaporednih gostovanjih pa naslednjo soboto spet igramo doma. V Areno Bonifika prihaja ekipa RK Slovenj Gradec. Tekma bo 03.12. ob 19:00.

Forza KOPER!

Tekma je bila napeta, polčas izenačen (11:11), končnica infarktna, več o poteku tekme in igri naših fantov pa v prihodnjem prispevku.

Danes nas čaka počitek, jutri je spet nov dan in priprave na novo tekmo.

FORZA KOPER!

Foto: RK Maribor Branik

Naša prva ekipa v nedeljo potuje na Štajersko, kjer bodo ob 17h (27. 11.) merili moči s trenutno 8. na lestvici RK Maribor Branik.

Mariborčani si želijo končno pretrgati niz porazov, zato bodo doma še kako motivirani za resno borbo. Ravno včeraj so denimo registrirali novega igralca, pivota – Hrvata Zvonimirja Kapularja, zato bodo skušali v novi zasedbi tudi miselno narediti preskok in končno spet osvojiti novi 2 točki.

No, naši fantje v štajersko prestolnico odhajajo dobro pripravljeni, saj ne želijo, da bi se Ribnica preveč oddaljila (1. mesto, 22 točk), hkrati pa nam za vrat diha Krka s 17 točkami.

Nino Grzentič, RD Koper: “Kot na vse nasprotnike do sedaj, menim, da smo se tudi na Maribor dobro pripravili. Tekma zagotovo ne bo lahka in če ne bomo dali svojega maksimuma, lahko imamo težave. Glede na to, da imamo tako mi kot Maribor istega glavnega pokrovitelja, bo tekma zagotovo imela dodaten naboj. Ne glede na vse, dali bomo vse od sebe, da pripeljemo novi dve točki nazaj domov.”

Na dvoboj se odpravljajo tudi naši zvesti 12. Kopra, zato bo tekma zagotovo še bolj napeta.

Forza Koper!

Predstavljamo člansko ekipo: ADAM BRATKOVIČ

Kdo je Adam?
Adam stanuje v Kopru, natančneje v Semedeli. Star je (le še nekaj tednov) 21 let, visok 185 cm, težak 80 kg in v ekipi zaseda mesto desnega krila. V ekipi ga kličejo Brajko.
Prvi vtis: zgovoren, odprt, živahen in samozavesten. Ne pretirano, ravno prav za fanta, ki je še pred nekaj leti igral med člani Cimosa Koper, star le 17 let, danes pa je eno od nepogrešljivih imen in src članske ekipe RD Koper. Zahteva pozornost, a se zaveda, da na igrišču ni sam in je hkrati le delček celote. Pa gremo: Brajko.

Kakšna je tvoja rokometna zgodovina ali pa raje, začetek?
No, moj oče je bil rokometaš. Najprej rokometaš, potem leta kasneje pa tudi predsednik rokometnega kluba v Izoli.

Si premlad, da bi ga videl igrati, ampak kaj slišiš o njem? Je bil dober rokometaš?
Ha, oni vedno pravijo, da so bili najboljši. Klasično. /smeh/ No, pove mi, kako je on igral in mi daje nasvete, kako naj igram jaz. Predvsem, kadar sva v družbi, tečejo zanimive debate o rokometu.

Torej ti je bil rokomet dan v zibko?
Morda res. Oče je bil kot rečeno rokometaš, ampak me niso doma nikoli silili v ta šport. V osnovni šoli sem poskusil rokomet, verjetno v kakšnem 3. ali 4. razredu kot krožek in se potem navdušil. Sicer je bila naša šola Dušana Bordana znana po tem, da ima kvalitetno rokometno šolo. Tam je na primer začel Dean Bombač /domačin, sicer že nekaj let igra v tujini, trenutno na Poljskem za ekipo Kielce/.

Pa potem, ko je šlo bolj zares?
Pri 17. letih sem se priključil članski ekipi Cimos Koper, tako da dejansko že 5. leto igram za člane Kopra. Leta so šla hitro. Verjetno je bilo takrat težje priti v člansko ekipo, je pa neprimerljivo lepše igrati zdaj. Čuti se, da smo vsi s srcem pri stvari, smo povezani in prava ekipa.

Kako bi te opisali soigralci?
Najprej bi rekli, da sem zgovoren, verjetno celo da preveč govorim. Pa da sem zmešan, odštekan, svojeglav. Včasih pomeni imeti karakter, da to razbija ljudi na pol – ali me imajo ljudje zelo radi ali pa sploh ne. Običajno so tisti, ki so bolj nevtralni, priljubljeni. Sam sem verjetno dominanten karakter, tako da nekateri tega ne morejo sprejeti, ampak s tem se ne obremenjujem.

Kako je igrati za RD Koper?
Najlepša in najbolj pozitivna stvar je, da smo v glavnem domačini, kar nas združuje in dela lepšo celoto. Bolj se čuti pripadnost, v primerjavi s prejšnjo zasedbo /Cimos/ mi igramo s srcem in klub nam več pomeni.

Vsak športnik verjetno cilja, da bo nekoč zaigral drugje, se preizkusil morda v tujini. Kako komentiraš?
Iskreno stojim za tem, da dokler sem v tem klubu, bom dal zanj vse, kar imam in sem 100% tukaj. Nimam časa razmišljati o drugih opcijah. Mi smo mladi in sposobni dati še več, lahko naredimo še korak naprej, mislim, da moramo stremeti k višjemu cilju.

Pa smo spet pri tem vprašanju. Star si 21, si še mlad po rokometnih kriterijih?
Zame obstajajo dobri in slabi, ne mladi in stari. Janc na primer je dober dokaz. Tudi jaz sem v rokometnem smislu dokaj hitro dozorel. Kar je prišlo, sem sprejel in poskusil najbolje izkoristiti dani trenutek, priložnost.

Ja res, vmes si bil tudi mladinski in kadetski reprezentant.
Sanjal sem reprezentanco, že od malega in to je bila zame ena najlepših izkušenj v moji rokometni karieri. Ko prvič slišiš himno in jo prvič poješ na igrišču… Naša reprezentanca je bila homogena in še danes smo ostali skoraj vsi v kontaktu in dobrih odnosih.

Kaj pomeni biti levičar? Je to prednost za rokometaša?
Imaš večje možnosti, da dobiš priložnost, ker nas je manj. Kljub temu pa je Slovenija prav tukaj – na moji poziciji zelo zelo dobra, kar je kar presenetljivo za tako majhen narod in tako število rokometašev.

Imaš pred tekmo kakšen obred?
Ne, nič posebnega. V naši ekipi sem zadolžen, da pripravim žoge. Pri tem se sprostim in skoncentriram. In to je res sčasoma postal moj ritual.

Kaj je zate najtežje med tekmo?
Ko se čutiš nemočnega, ko gre tekma v eno smer in imaš občutek, da ne moreš nič narediti, da bi smer spremenil ali potek dogodkov ustavil. Nasprotniku uspeva in se trudiš, pa ne gre. Ko pridejo taki trenutki, se moraš sfokusirati in iti na naslednjo tekmo zbran in na polno.

Šteješ svoje gole?
Ne, ne štejem. Rad podajam in lepo je dati čim več golov, to verjetno mora priznati vsak, nisem pa obseden s svojimi goli. Je pa moja primarna naloga zadevati, torej realizacija, ne pa sama kreacija igre, zato so goli zame vsekakor pomembni.

Imaš vzornika?
To, kdo mi je vzor, pa se z leti spreminja. Skozi različna obdobja so se moji vzorniki spreminjali. Od vsakega desnega krila, ki mi je bil vzor, sem poskusil povleči nekaj, kar sem potem skušal uporabiti. S tem sem skozi čas zgradil svojo igro in podobo.

Tvoja številka dresa je 77, kakšen poseben razlog?
Moja najljubša cifra je bila vedno 7 in ker je bila ta pri kadetih zasedena, sem rekel, zakaj pa ne bil imel kar dve sedemki? No, in ju imam še danes.

Tvoj največji fan?
Moja največja oboževalka je seveda moja mama. In za podporo ji bom večno hvaležen.

Kaj pa, ko nisi na parketu? Študiraš, kajne?
Ja, aplikativno kineziologijo na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije v Kopru. To je veda o gibanju, je študij v povezavi s športom. Zato mi je všeč, ker je komplementaren z rokometom. S tem študijem in znanjem lahko nekoč delam tudi v rokometu. V mlajših letih sem dal šolo na stran, danes vem, da je bilo to po neumnosti. Zato zdaj šolo jemljem in vidim kot svojo prihodnost. Rokomet je velik del mojega življenja, ampak nekaj je dobro imeti za sabo. Na kariero športnika lahko vpliva malo morje dejavnikov, od poškodb, uspešnosti kluba, … Je pa rokomet pri meni na prvem mestu in ne glede na to, kaj v življenju delam ali bom delal, bom rokomet vedno igral.

Najljubša pesem, izvajalec?
Nimam posebne pesmi, najraje pa posluša Tiziana Ferra.

Če ne bi igral rokometa, bi ..
/dolga pavza/ Ne vem… Po moje bi bil izgubljen. Nikoli nisem razmišljal o tem, ker je rokomet nepogrešljivi del mojega življenja. Včasih sem igral namizni tenis, morda bi, če ne bi padel v rokomet, danes res mogoče igral namizni tenis. Sicer pa rekreativno igram košarko, tenis, večino športov.

In pol ure je minilo kot bi mignil. V ekipi imamo torej močno in zgovorno desno krilo, ki razmišlja in se vede kot zmagovalec. Ne glede na vse. Veseli smo, da ga leta nazaj ni omrežil ping-pong in mu želimo še dolgo rokometno kariero, uspešen študij in veliko (samo)svojega karakterja. Saj je tudi zaradi njega naša ekipa taka, kot je. Prava!

MD

Predstavljamo člane prve ekipe: GREGA KREČIČ

Kdo je Grega?
Doma je iz kraja Dane pri Sežani, star je 20 let, visok 186 cm in težak 100 kg. V RD Koper igra na poziciji desni zunanji, kličejo ga Krečo.
Prvi vtis: tih, vljuden, umirjen, ampak se v vsakem trenutku, ko se od njega to pričakuje, primerno odzove. Včasih duhovito, včasih resno in premišljeno. Krečo, torej.

Kdo te je navdušil za rokomet, kam segajo začetki tvoje rokometne kariere?
Najprej sem začel igrati nogomet, treniral sem v Sežani. Potem sem nehal in začel igrati košarko. Po nekaj mesecih sem se lotil rokometa, saj so me zanj navdušili sošolci z osnovne šole. Po pol leta igranja v Sežani, me je poklical trener iz Kopra Leon Benulič in takrat sem že zaigral za Starejše dečke B.

Si bil tako perspektiven?
Verjetno. Sem pa tudi levičar in Koper takrat ni imel levičarja. ☺

Kako bi te opisali soigralci?
Mislim, da sem odprta oseba, pripravljen prisluhniti vsakemu. S soigralci se dobro razumemo, z nekaterimi se poznamo že zelo dolgo in nimamo težav, se ne kregamo. No, če pa se že, se takoj pobotamo. Mislim, da prispevam k dobremu vzdušju v ekipi.

Kaj ti je najbolj všeč pri tem, da si član RD Koper?
Všeč mi je, da smo na obali. Všeč so mi naši navijači, obala na splošno in vzdušje tukaj, pa korektno vodstvo. Ta klub mi je res pri srcu.

Si kadetski reprezentant in z vrstniki ste že dosegli lep uspeh na Svetovnem prvenstvu. Kakšna izkušnja je biti del državne reprezentance, kjer se zberejo najboljši rokometni vrstniki?
Res je, za kadetsko reprezentanco sem že igral na SP v Rusiji, kjer smo bili na koncu odlični 2. Bil sem tudi na pripravah za Olimpijske igre na Kitajskem, ampak potem nisem bil izbran. Za Evropsko prvenstvo na Danskem pa sem bil letos na pripravah, ampak sem se žal poškodoval, tako da sem ostal doma.

Verjetno je težko usklajevati dvoje treningov/priprav?
Res je, veliko časa mi vzame že sezona s klubom, potem še reprezentanca poleti in med vsakimi prazniki… po 3 ali 4 letih brez počitka, sem se malo naveličal tega pritiska in tempa. Ampak na koncu pogledaš nazaj in vidiš, da so ti ostala v dobrem spominu predvsem ta velika tekmovanja. Recimo Svetovno prvenstvo v Rusiji, kjer smo bili 2. in stali na stopničkah… to mi bo vedno ostalo kot neprecenljiv spomin.

Kdo je tvoj vzornik?
Nikola Karabatić, Kim Andersson in Uroš Rapotec.

Kako doživljaš tekmo, kaj se dogaja v tvoji glavi med igro?
Ko sem na parketu, občinstva sploh ne slišim. Občutek vzdušja okrog mene, ko dam gol, pa je nepopisen in takrat se veselim s publiko. Potem tečem nazaj in spet odklopim vse ostalo, se fokusiram samo na igro.

Imaš pred tekmo kakšen ritual, kakšno navado za srečo?
Pogosto si obujem najprej levo športno copato… Ampak to niti ne vedno. Čisto vedno pa si obute športne copate zavežem šele, ko se po ekipnem sestanku pred tekmo vrnemo v garderobo. Verjetno je to moj ritual. /smeh/

Tvoja najljubša pesem ali izvajalec?
Hmmm… pred tekmo, na dve ali tri tekme, si naredim nov seznam pesmi in jih potem poslušam. Naredim tudi CD s pesmimi za celo ekipo, ki ga potem dam v predvajalnik in ga s soigralci poslušamo v dvorani pred tekmo, na segrevanju.

Ha, potem si ekipni DJ?
Ja, tudi to je postala že navada zame in za moje soigralce.

Ali spremljaš svoje gole in svoj napredek?
Spremljam statistiko ja, trenutno sem 2. strelec v ekipi.

Tvoj dres nosi številko 9, kaj posebnega okrog tega?
Niti ne. Številko 9 imam že od mlajših selekcij.

Šola?
V Sežani sem končal srednjo šolo in postal ekonomski tehnik. Zdaj študiram naprej na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.

Uh, si si pa izbral težek študij. Kako pa funkcioniraš v prestolnici?
Delam še izpite za 1. letnik, nekaj malega mi jih je še ostalo. Sicer pa ja, se strinjam, da je študij težek. Zame je precej naporno, ker imam poleg študija še vsakodnevno vožnjo iz Ljubljane na popoldanski trening v Koper, zvečer pa spet nazaj v Ljubljano. Ampak zmorem.

Pa se ti zdi, da ljudje okrog tebe razumejo, kako naporno je usklajevati šport na tako visokem nivoju in študij ekonomije?
Včasih res naletim na očitke in opazke, da kako ne morem priti tja, zakaj ne morem biti tam, … ampak se trudim biti prisoten na obeh področjih, kolikor le zmorem.

Če ne bi igral rokometa, bi …
… treniral crossfit.

Kaj pa je to?
Funkcionalna vadba. Delaš z lastno težo, dvigaš uteži, kolebnica, pa še in še. To je razmeroma nova vadba. Ko sem si zlomil nogo, sem šel k trenerju crossfita in me je zelo dobro rehabilitiral. Potem sem tam treniral in zraven igral rokomet. Tja sta na vadbo prišli še moja sestra in sestrična in smo trenirali v majhni skupini, bilo je super. Pri tem je šlo tudi za tekmovanje, kdo je najbolje vadil, dosegal rezultate in smo se lahko primerjali med seboj, svoje čase, pa tudi beležili lasten napredek.

Kdo je tvoj največji fan?
Tata in stric. Pa tudi punca Ivana.

Še kakšna razvada, ko nisi discipliniran na igrišču ali za študijsko klopjo, kje bi te našli?
Ha, ha, ha. Verjetno v kitajski restavraciji, kamor pogosto zaidem.

Kdo ve, morda pa simpatičnemu Gregi pri Changu častijo vsaj kakšno kosilo, saj bi si tako prijetnega fanta marsikdo želel v svojem krogu, še posebej, če prisega tudi na tvojo hrano in je (glede na dimenzije) dober jedec. 😉

MD

V 12. krogu nas je čakalo gostovanje pri ekipi Drave s Ptuja. Želja je bila nadaljevati niz zmag in prikazati všečno igro. Nekaj skrbi so nam povzročale manjše poškodbe, ki pestijo kar nekaj naših igralcev. V zgoščenem ritmu prvenstvenih tekem je manj časa za regeneracijo in sanacijo takih poškodb.

Kljub temu so vsi fantje stisnili zobe in odločno odprli tekmo. Z dvema zadetkoma je bil uspešen “il capitano” Uroš Rapotec (skupno 7). Žilavi domačini so hitro izenačili na 2:2. Izid je bil izenačen do 5:5 in nato je sledilo edino domače vodstvo (6:5), ki pa nas je očitno še bolj podžgalo. Jaka Moljk je dosegel zadetek za 6:11 kar pomeni, da nam je uspelo narediti serijo 0:6. V tem delu je obramba delovala neprebojno z odličnim Vranom v vratih. S hitrimi protinapadi, polprotinapadi in hitrim izvajanjem sredine smo uspeli doseči kar nekaj lahkih zadetkov. V 20. minuti srečanja pri rezultatu 10:14 je sledila še ena serija 4 zaporednih zadetkov. Ko je na semaforju kazalo 10:18 je bilo jasno vsem, da domačine lahko reši le čudež. Edina slaba novica dneva je poškodba prsta Moljka, ki v drugem polčasu ni več stopil na igrišče. Ugoden rezultat je trenerju Jovičiču omogočil večjo rotacijo igralcev že v prvem polčasu, pokazatelj tega je, da se je med strelce v prvih 30. minutah vpisalo kar 8 igralcev. +9 ob zaključni sireni je pravi pokazatelj razmerja moči na terenu.

V prvih sedmih minutah nadaljevanja smo dosegli 5 zadetkov, domačinom pa privoščili le enega. Kljub temu, da je na semaforju kazalo 13:26 pa nismo popuščali in nadaljevali z borbenostjo v obrambi, hitrimi prehodi v napad in kombinatorno igro v napadu. V zadnji četrtini srečanja se je razigral Nino Grzentič in v tem obdobju dosegel vseh svojih 6 zadetkov na tekmi. Vidna je bila sproščenost v igri vseh igralcev in vsi so dobro izkoristili minutažno, ki jim jo je namenil trener. Med strelce so se vpisali prav vsi razen Smolnika, ki pa je kot vedno uspešno vodil igro v napadu in ekipi priboril nekaj sedemmetrovk. Prvič v letošnji sezoni smo dosegli več kot 40 zadetkov (28:41).

Tudi tokrat ni šlo brez 12. Kopra, ki so bili priča prepričljivi in zasluženi zmagi. Vknjižili smo peto zaporedno. A že prihodnjo nedeljo nas čaka bistveno težji nasprotnik. Ponovno gostujemo. Tokrat pri ekipi RK MARIBOR, ki bo kot ranjeni lev skušal storiti vse, da popravi svoj položaj na lestvici in čim prej preboleti tesen poraz v tem krogu proti RK Dol Tki Hrastnik.

Tekma z Mariborom bo v NEDELJO 27.11. ob 17ih.

RD KOPER

Dolenc 1, Grzentič 6, Vlah 3, Krečič 1, Matijaševič 2, Vončina, Vran, Moljk 2, Gorela 1, Zugan 3, Rapotec 7, Smolnik, Sokolič 3, Planinc 6, Bratkovič 6

Naša prva ekipa ta vikend potuje na Ptuj, kjer se bo pomerila z ekipo RK Drava Ptuj, ki še ni dovolj uigrana, da bi našla pravo rešitev za premik na lestvici. Trenutno zasedajo 11. mesto, kljub temu pa ne gre nobenega nasprotnika podcenjevati. Ptujčani imajo zelo dobre posameznike, ki kot rečeno, potrebujejo malo uigranosti. Igrajo zelo hiter rokomet, zato bomo morali biti potrpežljivi in disciplinirani v igri, ter paziti na napake (izgubljene žoge), ki bi za domačine predstavljale priložnost za lahke zadetke iz protinapadov.

Naši fantje so se na Ptujčane dobro pripravili, zato se odločno podajajo v boj za novi 2 točki.

Srečno, ekipa. FORZA KOPER!

V RD KOPER iščemo pomoč pri organizaciji in izvedbi domačih tekem na različnih področjih.

Prostovoljcev se praktično ne vidi, so pa eden od pomembnih stebrov športnih dogodkov in tega si še v večjem obsegu želimo tudi v RD KOPER. Pogosto so prav prostovoljci ključni za uspešno izvedbo aktivnosti na info točkah, pri akreditacijah, vodenju ekip in usmerjanju ter pomoči obiskovalcem tekem.

Lastnosti pravega prostovoljca so prijaznost, ustrežljivost, zanesljivost in fleksibilnost.

Prednosti prostovoljstva je veliko; gre za pridobivanje pomembnih delovnih izkušenj, ki lahko služijo kot odskočna deska do zaposlitve. Je priložnost ustvarjanja novih poznanstev, osvajanje novih znanj in kompetenc, pa še marsikaj.

Kdo se lahko prijavi (zahteve za prijavo)?

• Prijavijo se lahko osebe starejše od 16 let.
• Kdor je pripravljen na:
  • opravljanje brezplačnega dela v času prireditev in tekem,
  • na delo v popoldanskem/večernem času, večinoma ob sobotah in nedeljah.
• Organizator prostovoljcem zagotavlja opremo za delo ter prehrano v času dela,
• prostovoljci pa sami krijejo lastne potne stroške in (morebitne) stroške nastanitve.

Prostovoljci so zadolženi za različna področja, kot so:

• priprava dvorane, garderob in opreme,
• informacijska tehnologija, mediji, akreditacije, novinarsko delo,
• info točke, usmerjanje občinstva in varnost,
• promocije, VIP gosti, podpora organizaciji (administrativna dela), vodenje ekip.

Zato – PRIDRUŽI SE NAM!
Prijave za prostovoljsko delo v RD KOPER zbiramo do zapolnitve vseh področij dela, kjer prostovoljci lahko delujejo, kandidati pa bodo izbrani na osnovi izpolnjevanja kriterijev.
Ob prijavi navedite za katero področje ali področja dela se prijavljate.
Svojo prijavo pošljite na e-naslov info@rd-koper.si do 23. 11. 2016. Veseli bomo vaše dobre volje, česar (še) ne boste znali, vas naučimo mi. 😉

Forza Koper!

Žreb kroglic nam je včeraj (14. 11.) namenil enega izmed najtežjih možnih nasprotnikov.
V sredo, 7.12. bomo gostovali pri RK Gorenje Velenje.

Ostali pari so:
RD SLOVAN – RD RIKO RIBNICA
RK MARIBOR – BRANIK MRK KRKA
RD URBANSCAPE LOKA – RK TRIMO TREBNJE
RK POMURJE – RK BREŽICE
RK VELIKA NEDELJA – RK DOL TKI HRASTNIK
RD HERZ ŠMARTNO – RK ČRNOMELJ
RK CELJE PIVOVARNA LAŠKO – RK JERUZALEM ORMOŽ

Forza Koper!