Primarna

RD KOPER : RD URBASCAPE LOKA 29:23 (13:8)

Prvo uradno domačo tekmo smo kot Rokometno društvo Koper 2013 odigrali v dvorani Burja na Škofijah 05.10.2013. Naš nasprotnik v 2.A ligi je bila ekipa RK Grča Kočevje, katero smo premagali z rezultatom 41:19. Tista zmaga je bila prva od niza 39 zaporednih prvenstvenih zmag. Zaradi zasedenosti Arene Bonifika smo sobotno tekmo s RD Urbanscape Loka prav tako odigrali na Škofijah in zanesljivo premagali Gorenjce.

      

Začetek tekme je pripadel gostom saj so bili bolj zbrani in storili manj napak ter tako bili v rahli prednosti, ki pa nikoli ni bila večja od zadetka. Zadnjič na tekmi so vodili v 11. minuti pri rezultatu 4:5. Sledila je serija treh zaporednih zadetkov Krečiča, Gašperšiča in Rapotca.

    

V 15. minuti pa sta sodnika dosodila dvomljivo dvo-minutno kazen Grzentiču, ki je razjezila publiko nato pa sta mu pokazala še rdeči karton. Slednja odločitev naj bi bila posledica reakcije igralca, ki pa je bila zagotovo prestroga. To je pomenilo, da smo do konca tekme ostali brez glavnega obrambnega igralca in bili 4 minute z igralcem manj. To je naše fante dodatno podžgalo in na krilih odličnega Vrana (13 obramb) smo prednost, do konca polčasa povečali na +5. Razlika bi bila zagotovo višja, če bi imeli manj izključitev saj nam jih je bilo dosojenih kar 12 minut, gostom pa le 4.

   

Začetek drugega dela igre so spet bolje začeli Ločani in se približali na 13:10 (33. minuta). V naslednjih 8. minutah pa nam je uspel delni izid 7:2 in jasno je bilo, da bo zmaga najverjetneje ostala doma. V nadaljevanju so gostje razliko nekoliko zmanjšali in še zadnjič zapretili v 56. minuti, ko so pri rezultatu 25:22 imeli proti napad a je strel ubranil izkušeni Vončina.  V zaključku srečanja so gostom pošle moči, kar so naši izkoristili in s tremi zadetki Vlaha (skupno 8) in zadetkom Rapotca (skupno 6) zapečatili kočni izid. Pohvale gredo tudi Gašperšiču, ki je bil 100% pri strelih in izkoristil vseh 5 priložnosti.

     

RD KOPER:

Dolenc, Grzentič, Gašperšič 5, Vlah 8, Krečič 2, Matijaševič, Vončina, Vran, Moljk, Gorela 3, Zugan, Rapotec 6, Smolnik 3, Sokolič, Planinc, Bratkovič 2

RD Urbanscape Loka:

Jamnik 6, Jesenko 4, Cingesar 4 …

V naslednjem krogu (petek 19.05., ob 19:00) nas čaka gostovanje pri državnih prvakih RK Celje Pivovarna Laško.

Forza Koper!

 

 

 

 

Po dobrih predstavah proti Celju in Velenju smo ta trend pričakovali tudi v Novem mestu, kar pa se ni zgodilo. Srečanje smo začeli nezbrano, saj je Smolniku že v prvem napadu žoga nesrečno ušla z igrišča in domači so hitro povedli s 3 proti 0. Tudi ostali so delovali nebogljeno in v 12. minuti je Okleščen z drugim golom povišal na 6 proti 1. Trener Jovičič je poskušal z minuto odmora umiriti svoje fante, a pri tem ni bil najbolj uspešen, saj so s slabo igro nadaljevali. Domačini so to s pridom izkoriščali in v 25. minuti povedli z neverjetnih 16 proti 9. Do konca polčasa so se naši fantje le prebudili in z nekaj domiselnimi akcijami zmanjšali zaostanek, ki je ob polčasu znašal znosnih 18 proti 14.

Drugi polčas smo začeli bolje in po dveh golih Sokoliča se je že zdelo, da smo ujeli ritem in da bomo lahko enakovredno igrali z razpoloženimi domačini. To se ni zgodilo, nadaljevali smo z napakami in domači so ponovno ušli na varne 4 gole prednosti. Trener Jovičič je poskušal z menjavami spremeniti potek tekme, a tokrat ni našel razpoloženega igralca, ki bi potegnil voz. Do 50. minute so domači zadrževali prednost 4 golov in zdelo se je, da bo zmaga ostala doma. Potem pa preobrat in 5 zaporednih golov, in prvo vodstvo na tekmi 25 proti 26, predvsem po zaslugi obramb Jureta Vrana (tudi 3 sedemmetrovke) in bolj čvrste igre v obrambi. Da se ne bi izneverili slabemu dnevu, smo naredili v napadu dve napaki in domači so z dvema goloma ponovno povedli. V zadnjem napadu smo odigrali dobro in Bratkovič, ki je bil eden boljših mož v dvoboju, je s krila zadel za končnih 27 proti 27.

Na koncu smo osvojili točko, ki pa ni zadovoljila nikogar, saj je Ribnica premagala Velenje in nas na lestvici prehitela, kar pomeni da bo potrebno v naslednjih štirih tekmah narediti še kakšno presenečenje, ob »načrtovanih« domačih zmagah proti Ribnici in Škofji Loki, da bi dosegli želeno tretje mesto.

Priložnost za to bo že v soboto, 13. maja ob 20h na ŠKOFIJAH, kjer bomo gostili Škofjo Loko.

FORZA KOPER!

Arena Bonifika je danes gostila tekmo 4. kroga končnice za prvaka. V goste je prišla drugouvrščena ekipa Gorenja iz Velenja. Pričakovanja po porazu s Celjani pretekli teden so bila velika in domači so tekmo štartali precej bolje kot prejšnjo soboto. Pobudo so tudi tokrat prevzeli gostje in strelsko otvorili srečanje. Odgovor domačih ni izostal in gostje tokrat niso uspeli pobegniti. V 4. minuti sta sodnika na klop poslala Toskića zaradi prekrška nad Smolnikom, 3 minute kasneje so domači prvič povedli preko Rapotca (4:3). Razpoloženi domači vratar Jure Vran je tudi doprinesel svoj del k uspehu ekipe in ubranil 2 strela iz 7. metrov (v 8. minuti Brumnu; v 10. minuti Medvedu) in domači so v 9 minuti preko Sokoliča pobegnili na +2 pri 5:3. Minuto kasneje je gostujoči trener Plaskan izkoristil pravico do minute odmora ter strnil svoje igralske vrste. Sledil je delni izid 0:3 gostov ki so tako v 14. minuti ujeli priključek pri 6:6. Gorenje, ki je tako prevzelo pobudo na igrišču in izkoristilo padec v igri domačih, je povedlo in držalo vodstvo v svojih rokah vse do 20. minute. 3 minute kasneje je po ogorčnem boju domače povedel v vodstvo Smolnik z zadetkom za 10:9. Igra gol za gol se je tako nadaljevala vse do konca polčasa, ki se je zaključil z rezultatom 12:12. Všečna igra domačih igralcev, ki so igrali z veliko mero odločnosti je dobro obetala za drugi polčas.

Drugi polčas se je pri domačih začel slabše kot prvi in držali priključek vse do 39. minute. Matijaševič je tako po vstopu na teren pokazal nekaj atraktivnih potez, vendar tokrat to ni bilo dovolj. Velenjčani so strnili vrste v obrambi in domači so težko prihajali do strelov iz izdelanih akcij. Poleg tega je potrebno dodati, da se je še razbranil gostujoči vratar Ferlin (13 obramb) in tako še dodatno oteževal delo igralcem Kopra. Zadnje izenačenje smo videli v 50. minuti, ko je za 19:19 zabil Planinc. 3 minute kasneje se je pri gostih poškodoval Brumen (udarec v koleno). Nekaj upanja nam je z natančnimi streli še dajal Aleks Vlah, vendar to ni zadostovalo. Gostje, ki so premogli več zbranosti so tako v 56. minuti že pobegnili na + 4(20:24) in tako praktično zaključili srečanje. Zadnji poskus – osebno pokrivanje igralcev Gorenja ravno tako ni prinesel želenega učinka in tekma se je tako zaključila z izidom 20:26.

2 točki torej odhajata v Velenje, mi se pa moramo spočiti in pripraviti na zelo pomembno tekmo naslednji teden, ko fantje odhajajo na gostovanje v vedno vročo Ribnico.

Forza Koper!

Koprčani so danes morali premoč gostom iz Velenja. Po odličnem prvem polčasu, ki se je zaključil z izenačenim izdiom (12:12) je pretehtal drugi, ki so ga v končnici boljše odigrali igralci Gorenja.

Končni izid tekme 20:26.

Podrobno poročilo sledi.

Forza Koper!!!

RD Koper : RK Celje PL
Gledalcev: 1.500
27:31 (12:17)

Dvorana se je lepo napolnila, ozračje je valovilo od pričakovanja in emocij. 12. Kopra so ob uvodnih predstavitvah razvili rumeno-moder transparent čez tribuno, dvorana pa je dihala z našimi fanti, jih spodbujala in se z njimi potila od začetka do konca tekme. Goste je spremljala navijaška skupina Florjani.

Naši so spoštljivo začeli v napadu in v obrambi odlično kljubovali fizično močnejšim nasprotnikom, kot tudi sodniškim odločitvam, ki jih je pogosto izžvižgala razjarjena množica s tribun. Celjani so se hitro uspeli odlepiti od nas, že po 10. minutah je bil rezultat 1:7. Zelo aktiven je bil pri Celjanih motivirani domačin Maćkovšek, v manj kot 10. minutah je dal kar 3 gole. V 10. minuti sta zadela Vlah in Sokolič in rezultat se je končno spremenil tudi na naši strani (3:7). Naši so sicer iskali rešitev za celjsko obrambo, a ni šlo najbolje. Bratkovič je po napaki Celjanov v 24. minuti zadel za 9:13 in ko je Vran ubranil 7-metrovko, Grzentič pa zabil za 10:13 se je zdelo, da se je v Kopru začelo svitati. Nato so spet zadeli Celjani, po 10:13 pa je do 28. minute rezultat obmiroval, ko je bil izključen Bratkovič, Celjanom pa dodeljena še ena 7-metrovka, ki so jo s pridom izkoristili (10:15). Do konca 1. polčasa se razlika ni povečala in fantje so odšli v slačilnico pri 12:17.

Drugi polčas se slika moči in prebijanja obrambe ni bistveno spremenila, rezultatsko smo bili praktično ves čas od Celjanov oddaljeni za 5 golov. V 43. minuti je v igro vstopil smo z atraktivnim napadom so zabili za 17.22 (Matijaševič), in po uspešni obrambi Vrana in novem zadetku Matijaševiča smo prišli na -4 (18:22). Sledila je še ena obramba Vrana in bliskovit napad mladega Planinca (19:22). Nato je pri modrih zadel Mlakar (19:23). Matijaševič v 46. minuti ponovno, Celjani so v napadu izgubili žogo, kar je izkoristil hitri Vlah in zadel za 21:23. Tribune so eksplodirale, Celjani pa v igro pošiljali svoje najmočnejše igralce, ki so na naše uspešne napade odgovarjali z zadetki. Matijaševič je še enkrat zadel za 22:25, v 49. minuti pa je bil rezultat po obrambi Celjanov in zadetkih spet v korist 5 boljši od našega (22:27). V 51. minuti je zadel Vlah, Žvižej je nato v protinapadu zgrešil in v 53. minuti je Vlah ponovno zatresel mrežo Celjanov (24:27). Nato je pobegnil Rapotec in sam v napadu zadel za 25:27. Vran je spektakularno obranil projektil Celjanov in po dveh neuspelih poskusih, se je v 56. minuti izkazal Smolnik, ki je zadel 7-metrovko in rezultat povišal na 26:27. Dvorana je zdaj gorela, gledalci so stali, tribune so vibrirale!

Žvižej je zadel za 26:28, nato pa je še Gajič branil naš napad in dih je zastal. Janc je nato spet povišal za 26:29 (58. minuta), dvorana pa je kljub temu dihala s Koprčani. Domači trener Jovičić je slabi 2 minuti do konca vzel time-out in svojim izbrancem skušal prebuditi še zadnje atome moči, kljub temu pa se je semafor ob zadnjem žvižgu ustavil pri 27:31.

Pri gostih je bil izredno razpoložen Mačkovšek, dobro je odigral tudi Mlakar in odlično branil Lesjak, pri naših pa je tekmo z vstopom preobrnil Matijaševič (4 goli v 5. minutah), odličen je bil skozi celo tekmo Vlah (8 golov).

IZJAVE

Aleks Vlah, po izboru 12. Kopra najboljši domači igralec tekme:
“Slab začetek, saj se nismo se držali tistega, kar smo se dogovorili pred tekmo. V obrambi so padali goli in nismo zabijali zicerjev. V obrambi smo potem bolje zaigrali in se proti koncu približali na gol razlike. Nato smo žal zadeli parkrat stativo, vmes še kakšna vprašljiva sodniška odločitev in padec naše koncentracije na koncu. Po moje je bil končni rezultat nerealen, ampak čestitam Celjanom za zmago.”

Blaž Janc, RK Celje PL

 

Vanja Kralj, strokovni štab RD Koper:
“Začetek ni bil po našem godu, dokler smo se prilagodili temu, kar moramo delati, smo porabli preveč energije na začetku. Obe ekipi imata dobro klop in uporabljata vse igralce, naši so vsi dobri in enakovredni, oni imajo še nekaj zvezdnikov, ki v težkih pogojih izstopajo. Če hočemo z njimi igrati, moramo igrati maksimalno hitro in rizično. Vsaka najmanjša napaja se nam z rekontro kaznuje. Za to tekmo bi morali mi igrati perfektno tekmo s perfektno realizacijo, zato nas je rezultata stala realizacija, saj smo do strelov prišli, a bili pri zadevanju premalo precizni. Na koncu razlika ni taka, kot kažeta proračun in pogoji za delo, bomo pa morali še ogromno narediti, da bi jih lahko premagali. Čestitke Celju.”

1.200 gledalcev je danes spremljalo dramatično tekmo s preobratom v 2. polčasu, ko so naši povedli in finančno nekajkrat močnejši klub, kljub dvomljivim sodniškim odločitvam, spravilo na kolena.

… bi se lahko bralo poročilo današnje tekme, žal pa je to lahko le prvoaprilska šala. Sami presodite, koliko je resnice v tej šali, v resnici smo tekmo namreč izgubili.

Končni rezultat je bil 27:31 (12:17) seveda v korist Celjanov, poročilo s tekme pa pride kmalu.
Čestitke Celjanom in …

FORZA KOPER vedno…

V soboto, 31. 3., v Koper prihajajo trenutno najmočnejša rokometna ekipa pri nas, RK Celje Pivovarna Laško. V svojih vrstah združujejo igralce iz cele Slovenije, kot tudi tujine, predvsem pa jih večina šteje veliko kilometrov tudi na evropskih tekmah. Med njimi je tudi veliko članskih reprezentantov, eden od njih je denimo Izolan Borut Mačkovšek, ki je v Celje prišel šele lani. Celjani bodo na sobotno tekmo prišli spočiti, zagotovo željni potrditve svojega slovesa in moči.

Naši fantje so do sedaj že dokazali, da znajo igrati odličen rokomet, da zmorejo realizirati vse, za kar se odločijo in da je njihova utrdba, Arena Bonifika, zagotovo dodaten energijski pospešek na domačih tekmah. Zato se v boj podajajo tako, kot znajo – pogumno, srčno in športno. Ekipa diha kot eno in ker smo si 4. mesto na lestvici praktično že zagotovili, bodo lahko tokrat zaigrali nekoliko bolj sproščeno, še vedno pa ves čas na preži in neustrašno.

Uroš Rapotec, kapetan, je tako še enkrat pozval vse rokometne navdušence in prijatelje koprskega rokometa, da pridejo na tekmo in glasno podprejo naše bojevnike.
FORZA KOPER!

RD Koper : RK Celje PL
Sobota, 31. 3. 2017 ob 20.30
Arena Bonifika, Koper
VSTOPNICE so v predprodaji: petek, 30. 3. od 18h do 20h in na dan tekme.
Vstopnica KP-CE in majčka kluba: 7€
Vstopnica KP-CE + KP-VE: 10€ + majčka kluba kot darilo
Na voljo tudi drugi artikli in navijaški rekviziti.

Drugi krog v končnici za prvaka nam je prinesel težek dvoboj v Škofji Loki, kjer se naši bojevniki niso odrezali po pričakovanjih.

Polčas se je končal pri rezultatu 11:10,  ob zadnjem sodniškem žvižgu pa je semafor žal kazal 26:21, tako da smo po dolgem nizu zmag tokrat ostali brez točk.

Že to soboto, 1. 4. pa se morajo naši fantje spet zbrati in zbistriti glave, saj k nam prihaja naslednji tekmec – Celjani!

Vabljeni vsi v Areno Bonifika v soboto, 1.4. ob 20.30!

FORZA KOPER!

Jutri, v soboto, 25. 3. 2017 ob 20h se naši fantje odpravljajo na naslednjo tekmo končnice za prvaka. V Škofji Loki se zagotovo pripravljajo na tekmo resno in z vsemi močmi, enako zavzeto pa so se na ekipo Urbanscape Loka pripravili naši bojevniki.

FORZA KOPER!

Arena Bonifika je danes gostila prvo tekmo končnice 1. NLB lige, na kateri sta se pomerili ekipi Kopra 2013 ter Krke iz Novega Mesta. 900 gledalcev si je ogledalo zelo gledljivo in borbeno tekmo, kjer so domači skozi celotno srečanje vodili. Koprčani so tokrat začeli na polno že od začetka, obramba je delovala brez napak in Novomeščani niso uspeli razviti svoje igre. Domači so tako na dokaj lahek način prišli do vodstva 5:1 in trener gostov Mirko Skoko je bil prisiljen izkoristiti prvi timeout že v 8. minuti srečanja. Kljub minuti odmora je domača obramba predstavljala praktično nerešljivo uganko za goste, ki so s streli iz zunanjih položajev razbranili danes odlično razpoloženega Blaža Vončino (skupno 11 obramb). Po 10. minutah igre smo videli nekaj neusiljenih napak domačih igralcev, ki so tako dovolili gostom, da so ujeli priključek in se tako približali na vsega 2 zadetka zaostanka (8:6, 9:7). V 15. minuti srečanja je po dosojeni 7-metrovki za goste domači trener Jovičić iz vrat potegnil Vončino in v igro poslal mladinca Mattea Capuzza, ki je suvereno ubranil strel Irmanu. V nadaljevanju polčasa smo gledali igro gol za gol, kjer Koprčani niso uspeli pobegniti. V 24. minuti je domača klop zahtevala minuto odmora in Jovičić je tako pripravil taktiko za zaključek polčasa. Po samo 3 minutah igre so domači dosegli 2 zaporedna zadetka in se uspeli odlepiti na +4 pri rezultatu 12:8, kar je bil tudi končni izid prvega polčasa. V samem zaključku polčasa (29. minuta) je Capuzzo ubranil še 1 strel iz 7. metrov – tokrat Jurečiču. Nekaj sekund pred zaključkom igralnega časa je na drugi strani strel iz 7 metrov zastreljal tudi Žiga Smolnik, eden najboljših igralcev na terenu danes.

Prvi napad v 2. polčasu je pripadel domači ekipi, ki je nadaljevala z igro v slogu prvega polčasa. Siloviti napadi Kopra in delni izid 3:0 so gostujočega trenerja Skoka prisilili v to, da je zahteval timeout po samo 4. minutah igre v drugem polčasu (15:8). Krka je zapretila z 2 zaporednima zadetkoma Leona Raša (skupno 4 zadetki).  Odgovor Kopra ni izostal, razigrani Vlah je zadeval od zunaj, ravno tako so v napadu blesteli Smolnik, Rapotec in Sokolič, podprti z odličnimi obrambami Vončine in domači so tako v 41. minuti vodili že z lepo prednostjo 8 zadetkov (20:12). V 47. minuti sta sodnika dosodila 7-metrovko za goste in kot posledico 3. izključitve pokazala rdeči karton Ninu Grzentiču, ki je danes tudi odlično odigral. In tudi v tretje se je v vratih izkazal Matteo Capuzzo, ki je ubranil strel Rašu. V zaključku srečanja je odlično odigral mladi Nejc Planinc, ki je realiziral 2 strela iz 7 metrov in dosegel še 2 zadetka iz igre. Novomeščani so v zadnjih minutah zaigrali celo s 7 igralci na igrišču, vendar neuspešno. Do konca srečanja tako nismo videli nobenega večjega presenečenja in 1. zmaga v končnici ter pomembni 2 točki ostajata v Kopru.

Koper odhaja na vroče gostovanje na Gorenjsko 25. marca, kjer se bo v 2. krogu končnice pomeril z ekipo Urbanscape Loka.

Jutri se za nas pričenja sklepni del letošnje slovenske moške rokometne lige.
V soboto, 18. marca ob 19h bodo naši junaki pričeli boje z najboljšimi in se v prvem boju pomerili s Krkaši.

Zato vsi vabljeni na tekmo, FORZA KOPER, obeta se težek boj!

 

 

JAKA MOLJK

Kdo je Jaka?
Zgovorni in simpatični domačin, doma z Malije, sicer pa praktično skoraj Koprčan, saj večino časa preživi v največjem obalnem mestu. Naš nepogrešljivi pivot oziroma pravilno slovensko – krožni napadalec. Ali kot med smehom doda Jaka sam: »Uni, ki se v napadu rine vmes pred golmanom na črti.« Njegov dres nosi številko 17, številka kot vsaka druga, pravi in doda, da ni vraževeren. V ekipi nima posebnih imen, ampak je preprosto Jaka.
Na prvi pogled: prijazen in dobrodušen, duhovit in razgledan, športnik po duši in srcu. Velik delavec, zares predan rokometu.

Ti je všeč pozicija pivota ali bi raje igral kaj drugega?

Ja, rad igram na tem mestu. Čeprav sem v reprezentanci eno prvenstvo res igral krilo, sem takrat izjemoma vskočil na to pozicijo, ker smo imeli poškodovane igralce. In sem se znašel, mi je šlo, ampak raje igram pivota.

Tvoja športna kariera je skoraj neverjetna. Precej pozno si preklopil na rokomet?

Kot osnovnošolec sem za svoj šport izbral tenis in ga kar dolgo treniral. Starša sta rekreativno igrala tenis in med tem, ko sta bila onadva na igrišču, sta mene dala tja v varstvo. Tako sem začel vihteti lopar in hitro je minilo 7 let. Igra mi je šla, a ker na turnirjih nisem dosegal večjih rezultatov in ker je tenis drag šport, sem nehal.

In komu lahko rečemo hvala, da si potem začel z rokometom?

Pri 13. letih so me za rokomet navdušili prijatelji in me zvlekli na trening. Moral sem ogromno nadoknaditi in se naučiti vsega od začetka. Eno leto sem samo sedel in se učil osnov. Ampak jaz sem živi primer, da se z delom vse da. Je pa bilo težko. Se mi je poznalo, da nisem osvojil rokometnega gibanja že kot majhen. Ta šport sem sicer že prej poznal, saj sem z očetom hodil na tekme, ampak mi je bilo težko osvojiti in dojeti vse gibe, igro… Na srečo sem se dobro vklopil v ekipo, saj sem fante poznal že od prej, večinoma iz šole.

Torej ni dvoma pri vprašanju vrhunski športnik zaradi talenta ali česa drugega?

/izstreli kot iz topa/ Zaradi dela, absolutno! Ker je dosti talentov, ki so vse zapravili, ker niso delali in bi bili lahko vrhunski. Z delom se da dosti nadoknaditi, s talentom pa na dolgi rok po moje ne.

Tvoje starše redno videvamo na tribunah.

Res je, oče in mama sta obvezna gledalca, sicer pa ju jaz med tekmo ne opazim. Ampak kolikor doma razberem iz pogovorov, je oče preveč glasen, da bi tekme z mamo gledala skupaj. Pa tudi nono me vedno pride gledat.

Torej je oče tvoj najglasnejši navijač?

To pa ne. Nona Katica, ki ima 72 let. Na tekmi je bila samo enkrat. Čisto je »padla notri«, glasno in strastno komentirala. Ne pozna ne pravil ne nič v zvezi z rokometom, ampak ko so vsi začeli kričati, je kričala še ona. Stric mi je po tekmi povedal, koliko je bilo ognja v njej …. Je še zelo v formi, moja nona.

Imaš “zgodovinsko” družinske športne korenine in so športne debate pri vas stalnica?

Oče je treniral nogomet v Kopru, mama pa je tudi zelo resno in dolgo trenirala rokomet pri Burji Škofije. Moje tekme komentira bolj oče, ki ni nikoli igral rokometa. Mama ne komentira, mi jih pa spušča bolj prefinjeno – recimo po treningih (»Ko smo me tekle, so nam dali še uteži zraven …« in podobno) in primerja mojo pripravljenost z njeno, ko je bila še aktivna rokometašica.

Katero tekmo si boš zapomnil za vedno?

Prvič sem peklensko vzdušje v dvorani izkusil na svojem prvem derbiju z Izolo. Šlo je za prijateljsko tekmo, zato sploh ni bilo oglasov za dogodek, niso prodajali kart, ampak dvorana je bila nabito polna. Ribari, naši… Dokler jih slišiš, te »napali« adrenalin okrog tebe, potem pa padeš v tekmo in itak odklopiš. Se pa na igrišču nismo niti med sabo slišali, tako glasno je bilo. Tisto je bila tekma, ki je ne bom nikoli pozabil.

Šola, izobrazba?

Hodil sem na OŠ Antona Ukmarja. Prej me je zjutraj mama pustila v šoli, potem sem šel čez cesto k noni na kosilo, z Markovca z avtobusom v Koper in po treningu me je mama pobrala. Cele dneve sem bil v Kopru.
Potem sem se vpisal na SEPŠ in zdaj sem študent 2. letnika managementa. Faks mi gre, snov je zanimiva, so pa kakšni predmeti, ki jih ne prebavim…  matematika mi nikoli ni šla. Dobro mi grejo jeziki, dobre ocene sem imel tudi pri pravu in managementu.

Individualni ali kolektivni šport?

Individualni si vedno in za vse sam, včasih niti trener ne gre s tabo na turnirje. Za vse skrbiš sam, če izgubiš, si sam kriv, enako, če imaš slab dan in ti ne gre. V dobrem in slabem si sam. V rokometu pa sem imel vedno to srečo, da je bila ekipa hkrati dobra klapa. V ekipnem športu res nisi nikoli sam, vedno imaš koga, ki ti pomaga. Zelo veliko pomeni, kako se sam pripraviš na tekmo. Ampak če imaš slab dan, te vedno lahko nekdo zamenja.

Kakšen pa je vpliv ekipe na posameznika?

Eno je tvoja individualna priprava, ampak te vedno potegne tudi timski duh, pa kakršenkoli ta že je. Včasih recimo tudi ekipa enako pomembno  prispeva k tvojemu celostnemu nastopu. Če vidiš, da je cela ekipa »napaljena«, sigurno ne boš ravnodušen. Lahko pa je ekipa bolj previdna in si tak tudi ti. Ko podceniš nasprotnika, se ti zgodi, da pade cela ekipa. To se nam je že zgodilo, ko smo šli preveč ležerno v tekmo in smo morali potem reševati stvar. Se je pa izredno težko pobrati med samo tekmo. Če igraš recimo na pol, brez prave motivacije in zavzetosti, se je vedno težko dvigniti. Ne moreš kar preklopiti, nekaj se mora zgoditi, da moštvu to uspe. Lahko se nekomu odpre in potem potegne ostale. Lahko nekdo dvigne glas, da se to zgodi. Pri nas je to Uroš /Rapotec, kapetan/ – on je prvi, ki bo na glas povedal, da nismo pravi in nas zbudil.

Ko sva že pri kapetanu. Lahko ga izbere slačilnica, lahko ga določi trener, se o njem glasuje, … kako je bil kapetan izbran pri nas?

Že na začetku se je vedelo, kdo bo kapetan. To sploh ni bilo vprašanje, saj Uroša vsi spoštujemo in cenimo, on je »svetinja«, zato ni bilo dvoma, kdo mora zasesti to mesto.

Se moraš pred tekmo sprostiti ali prej dvigniti adrenalin?

Odvisno od tekme; če sem preveč miren, se moram zavestno dvigniti – to takrat, ko imamo šibkejše nasprotnike. Če pa je dober in težek nasprotnik, velika tekma, se moram umiriti. Da se »zbudim« poslušam primerno glasbo, umiriti pa se poskusim na klopi, kjer moram imeti malo miru zase, da se zberem in pripravim. Se je pa težko instantno regulirati. Si kar si in na silo se ne moreš vklopiti ali izklopiti…

Se med tekmo zavedaš, kaj se dogaja izven igrišča ali uspeš odmisliti?

Slišim, kaj se dogaja, sicer pa skušaš odklopiti, ker moraš komunicirati s soigralci in nimaš časa, da bi spremljal še, kaj se dogaja okrog igrišča. Po lanskem derbiju so me vsi spraševali, če sem videl, kakšen transparent so imeli Ribari… Jaz pa pojma nisem imel, da je sploh bil kakšen transparent, kaj šele, da bi ga uspel prebrati. /smeh/

Tudi ti si eden tistih naših igralcev, ki so uspešni kot slovenski reprezentanti.

Prvič sem za kadetsko reprezentanco zaigral v Rusiji na SP 2015 in smo bili na koncu drugi. Igrati za grb je res nekaj nepozabnega, to bom ohranil za vedno. Zdaj smo recimo opravili kvalifikacije za SP v Alžiriji in poleti se odpravljamo na prvenstvo.

Ko nisi s člani, z reprezentanco ali na faksu, si tudi trener mini rokometa.

Od lani otroke treniram mini rokomet. Najprej sva s Tilnom /Sokoličem/ trenirala na italijanski šoli, letos pa na začetku šolskega leta nisem uspel uskladiti svojih urnikov. Ampak zdaj je na Ukmarju že toliko otrok vpisanih k rokometu, da sem se priključil kot trener.

Kakšen občutek je, ko prihajaš spet nazaj na svojo šolo? Za par deset let starejši in kar dosti centimetrov in kilogramov v plus?

Haha… Ni se kaj dosti spremenilo, učiteljev še vedno veliko poznam in se me spomnijo. Bil sem priden, odličnjak, zato me imajo še danes radi.

Je težko pripraviti trening za tako majhne otroke?

Na začetku jim dam kakšne zabavne športne igre in jih začnem učiti osnovnih gibov. Postavljamo osnovno motoriko, da najprej obvladajo te prve gibe. Potem jim sproti razlagam pravila in jih dajem igrati. Skozi igro začnejo razumevati rokomet. In kar kmalu se že opazi napredek. Večina otrok sicer ni začela prav iz nič, so pa do danes že vsi napredovali. Meni je to res všeč. Dober občutek je in lepo je videti, da smo jih nekaj naučili. Sami so potem navdušeni in seveda vedno boljši.

Opaziš razliko v rokometni igri med dečki in deklicami že pri tej starosti?

Fantje se takoj stepejo, so bolj tekmovalni in vzamejo igro čisto za res. Opazil sem tudi razliko recimo pri otrocih iz koprskega zaledja, iz vasi, kjer sem tudi parkrat nadomeščal. Oni so na primer fizično in motorično bolj spretni, kot tisti iz mesta.

So te tvoji učenci že videli igrati?

Ja, na enem od turnirjev minirokometa smo s klubom naredili akcijo, da so otroci ob prijavnini dobili vstopnice za tekmo. In prihodnji teden mi jih je veliko prišlo povedat, da so me videli igrati. Tekmo so prišli gledat s starši in mislim, da je dobro, da mlajši igralci lahko vidijo svojega trenerja igrati. Zaradi avtoritete in potrditve, da jih uči nekdo, ki zadevo obvlada.

Če ne bi igral rokometa, bi ….

… se zagotovo ukvarjal s športom, mogoče s košarko, ki sem jo igral v okviru krožka na osnovni šoli. Ampak tam verjetno ne bi prišel do izraza, ker sem majhen. 🙂
Mogoče pa bi bil po koncu aktivnega igranja rokometa trener, mi je res lepo delati z mlajšimi in rad to počnem.

Imaš kakšnega vzornika?

Na splošno mi je všeč Roger Federer, ker je veliko dosegel v športu in nikoli ni imel izpadov ne na športnih igriščih ne zunaj njih. Njegovo ime bo vedno legendarno.
V rokometu pa občudujem Norvežana Bjarteja Myrhola (pivot). Zanimivo zgodbo ima za sabo. Dosegel je vrhunec kariere, potem pa je zbolel za rakom, ga prebolel in se zdaj pri 34. letih vrnil in igra, kot da ima 20 let. Ta zgodba me fascinira in on, ker je tak borec.

–
To je naš Jaka. Predan rokometu, zanesljiv fant in predvsem velik delavec, kot bi rekli tisti, ki ga poznajo. Trenira vsakič na maksimumu in se nikoli ne ustavi. Poškodbe, ki so stalnica vsakega športa na tem nivoju, prenaša s stisnjenimi zobmi in jih niti ne omenja. Je nepogrešljivi del naše ekipe in zdravo jedro, ki je lahko za zgled vsakomur, ki si nečesa res močno želi, pa morda še ni na (želeni) poti. Vse se da, kot pravi Jaka, če si pripravljen garati.
On je živi dokaz, da je to res. Mi dodajamo še, da moraš vseeno imeti tudi talent in prave vrednote, da ti v pičlih sedmih letih uspe preboj iz nič do članske ekipe in reprezentance.